Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je povedal, da so v javni obravnavi prejeli več kot 500 nasprotujočih si mnenj. "Razumem vse specifike, zato napovedujem, da bomo do seje matičnega odbora DZ-ja, napovedane za 3. junij, še iskali rešitve," je dejal.

Gostinstvo po besedah Hana močno obremenjuje pomanjkanje kadra, zato se zapirajo številne gostilne, kavarne in bari v državi. "Ta zakon ne more rešiti vseh izzivov, lahko pa gostince razbremeni administrativnih ovir z boljšo ureditvijo obratovalnega časa, z manj birokracije in z večjo podjetniško svobodo," je Han povedal na seji DZ-ja.

Predlog odpravlja obveznost prijave rednega obratovalnega časa, kar bo omogočilo večjo fleksibilnost poslovanja gostinskih obratov. "Na ministrstvu na različne načine podpiramo gostinstvo, ki je temelj turizma," je poudaril. A pozornost javnosti je pri tem predlogu po njegovih besedah usmerjena drugam: "Javnost pričakuje, da bo država z regulacijo kratkotrajnega najema stanovanj ustavila nevaren trend, ki stanovanja spreminja v turistične nastanitve."

Od leta 2019 se je število stanovanj v turistični ponudbi povečalo za petkrat. Po ustavi je država dolžna omogočiti državljanom pridobitev primernega stanovanja. "Ker je dom temeljna človekova potreba, je treba v primerih pomanjkanja dolgoročnega najema vzpostaviti mehanizme za večjo dostopnost stanovanj. Regulacija kratkotrajnega najema je eden od teh mehanizmov, ki ga uporabljajo mesta in države po vsem svetu," je dejal.

Predlog zakona to ureja na način, da je segment spletnih platform za kratkotrajni najem še naprej dovoljen, a zamejen na način, ki bo bolj uravnotežen v odnosu do drugih temeljnih pravic in potreb ljudi in občin. "Predlagamo zakon, ki uvaja regulacijo kratkotrajnega najema z omejitvijo dni, in sicer 60 dni na leto v večstanovanjskih stavbah in 150 dni v eno- in dvostanovanjskih stavbah," je navedel.

Občinam dajemo možnost prilagoditve omejitve. Po predlogu se občinam omogoči, da omejitve v eno- in dvostanovanjskih stavbah lahko sprostijo na vse leto. "Premislimo lahko o delitvi na eno- in dvostanovanjske stavbe na eni strani in na večstanovanjske stavbe na drugi strani. Tako bi stavbe razvrstili glede na število stanovanj, na primer do pet in nad pet, in da izrecno dopustimo v stanovanju več nastanitvenih enot," je povzel.

Cilj je po njegovih besedah to, da na najboljši mogoči način dosežemo pravično in učinkovito ureditev, zaustavimo strmo rast cen najemnin, sprostimo stanovanja za družine, hkrati pa z dodatnimi kompromisi omogočimo in spodbudimo popestritev slovenske turistične ponudbe.

Koalicija za, opozicija proti

Aleksander Prosen Kralj iz Svobode je poudaril, da je koalicija zavezana, da po vzoru Amsterdama in drugih mest uvede boljši nadzor in regulacijo kratkotrajnih najemov ter pripravo zakonske podlage, ki bo lokalnim skupnostim omogočala nadzor. "Ta zakon to predstavlja in načenja številne izzive na področju turističnih nastanitev in gostinstva," je povedal. Predlog je po njegovem pomemben premik k večji preglednosti, urejenosti in razvoju teh področij.

Bojana Muršič (SD) je opozorila, da predlog ob tem gostinsko dejavnost ureja celostno. "Prinaša pa tudi rešitev, ki bi omogočila razumne omejitve dejavnosti oddajanja stanovanj, kadar ogroža javno korist," je dodala. V SD-ju so prepričani, da bodo v obravnavi zakona lahko našli "pravo ravnotežje med svobodno gospodarsko pobudo v turistično-gostinski dejavnosti in med ustreznim zavarovanjem javnega interesa".

"Stanovanje je osnovna človeška dobrina, zagotavljanje vsem dostopnih javnih neprofitnih stanovanj pa javni interes, ki ne bi smel biti podrejen logiki dobička," je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Regulacija je po njegovem mnenju zastavljena tako, da ni pretirano omejujoča za ponudnike nastanitev v turističnih krajih na podeželju in da vsebuje nastavke za resno omejevanje platformnih oddaj v večjih mestih in za zaustavitev ali vsaj omilitev njenih negativnih posledic.

V SDS-u po navedbah Andreja Kosija menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. "Določena časovna omejitev najema za celotno območje Slovenije ne sledi cilju zmanjšanja stanovanjske problematike, ampak škoduje turizmu, predvsem pa tistim, ki so v hišo vgradili turistično nastanitev in marsikatero stavbo rešili pred propadanjem. Ta omejitev bi morala biti določena drugače," je povedal.

Franc Medic (NSi) je opozoril na opozorila nekaterih organizacij, da morajo države EU-ja pred sprejetjem nacionalnih določb o kratkoročni oddaji v nastanitev predložiti njihov osnutek Evropski komisiji in da bodo te ob nespoštovanju tega določila o tem obvestile komisijo. To pa lahko vodi v nadzor in sankcije. "Zakon vsebuje nekaj dobrih rešitev, vendar prinaša posege oblasti v zasebno lastnino, zato mu bomo nasprotovali," je napovedal.

Anže Logar je v imenu nepovezanih poslancev povedal, da bodo tudi oni glasovali proti predlogu zakona. "Država mora predlagati zakone, ki so ljudem v pomoč, ne pa takšne, ki zavirajo prosto podjetniško iniciativo," je dejal. Kot je pojasnil, je takšen zakon lahko podlaga za dodaten razvoj turizma, sobodajalci in tisti, ki ponujajo zasebne nastanitve, pa so pomemben del promocije Slovenije na tujih trgih.

Očitki sobodajalcev

Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Simeona Rogelj, sobodajalci ministru Hanu med drugim očitajo, da s čezmerno regulacijo uničuje enega izmed nosilnih stebrov slovenskega turizma in hkrati omejuje prihodek posrednim dejavnostim, ki živijo od turističnega obiska. Poleg tega ni znano, kakšne finančne posledice bo povzročil zakon ter kdaj in koliko stanovanj bo zaradi omejitev na voljo za dolgoročni najem.

Na gospodarskem ministrstvu so odločeni stanovanja vrniti osnovnemu namenu, saj ima, kot pravi državni sekretar Matevž Frangež, lastnina ne samo gospodarsko, pač pa tudi socialno in ekološko funkcijo, pri čemer pa je "prepovedano uporabljati lastnino ali uresničevati gospodarsko pobudo v nasprotju z javno koristjo in z razvojem nelojalne konkurence".

Regulacija kratkoročnega oddajanja gre v smeri časovnega omejevanja oddajanja, ki bo v pristojnosti občin. S prvotnih 30 dni se je obdobje podaljšalo na 60 dni na leto. Eden od predlogov je sicer, da bi v eno- in dvostanovanjskih hišah občine lahko dovolile oddajanje vse dni v letu. To pa po besedah Katje Rezman iz združenja sobodajalcev ne rešuje težav številnih samostojnih podjetnikov in delovnih organizacij z omejeno odgovornostjo: "To so primeri iz Pirana, z Bleda, iz Kranjske Gore, kjer so dejansko samostojne hiše, ampak so večstanovanjske in notri imajo espeje, in ti ljudje dejansko s 1. 1. 2026 ne bodo več mogli opravljati svoje dejavnosti."

Številne anomalije v zasebnih namestitvah

Analiza kakovosti več kot 100 nastanitvenih obratov je po besedah Maje Uran Maravič s portoroške fakultete Turistika pokazala, da so anomalije predvsem v zasebnih nastanitvah, saj lastniki ne spoštujejo določenih pravil, zato je po njenem mnenju ključno, "da imajo vsi, ki se s to gospodarsko dejavnostjo ukvarjajo, enake pogoje poslovanja".

Zakon po njenem mnenju sicer prinaša določene izboljšave, a odprto ostaja vprašanje, kako se bodo določila izvajala v praksi.