Za sprejem proračuna, ki Grčiji za prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, je po petih dneh razprave glasovalo 153 poslancev, proti jih je bilo 144.

Cipras je bil v razpravi optimističen in je poslancem zatrdil, da Grčija ne bo več "črna ovca Evrope" ter da puščajo "obdobje, ki se ga nihče ne bo želel spominjati" za sabo. "Ponovno smo pridobili kredibilnost za upravljanje z javnim denarjem," je poudaril.

Grčijo so leta 2010 mednarodna posojila rešila pred bankrotom, a so z njimi iz tujine prišle stroge zahteve po reformah in varčevanju. Aktualni tretji program finančne pomoči v višini 86 milijard evrov se izteče avgusta. Do takrat naj bi se Grčija znova postavila na lastne noge in se vrnila na finančne trge.

Presežek na račun davkov?
Grško finančno ministrstvo je v proračunu za prihodnje leto ohranilo visoke davčne prihodke, s katerimi naj bi dosegli, da bo ta dosegel primarni presežek - to pomeni brez upoštevanja poplačila dolgov upnikom - v višini 3,8 odstotka BDP-ja. To je celo več od zahtev posojilodajalcev, ti želijo 3,5-odstoten primarni presežek.

Obenem vlada za leto 2018 napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, višjo od za letos predvidene 1,6-odstotne, ter znižanje stopnje brezposelnosti na 19 odstotkov.

Konservativna opozicija je vladi sicer očitala, da predvideni presežek dosega na račun "nevzdržnih davkov". Opozicijski voditelj Kiriakos Micotakis pa je v luči vladnega zatrjevanja o vračanju v "normalnost" spomnil, da bo Grčija strogemu fiskalnemu nadzoru iz tujine in omejitvam podvržena še vsaj do leta 2022. "Grki upajo, da bo to zadnji proračun vaše vlade," je še dejal.