V prvih šestih mesecih je bilo po podatkih z vsemi kategorijami nepremičnin sklenjenih okoli 12.000 kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov, v polletnem poročilu o nepremičninskem trgu navaja Geodetska uprava RS (Gurs).

V primerjavi z drugim polletjem 2023 sta bila število in vrednost sklenjenih poslov manjša za okoli 15 oz. deset odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem lani za od 20 do 25 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2022 pa je bilo število sklenjenih pogodb manjše za od 35 do 40 odstotkov, vrednost pa med 25 in 30 odstotki.

Po rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v prvem polletju 2022 in umiritvi njihove rasti v prvem polletju 2023, ko je že kazalo, da se bližamo obratu cen na slovenskem nepremičninskem trgu, so cene začele spet opazneje rasti.
V zadnjem letu so po navedbah Gursa na ravni države cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za deset odstotkov, cene stanovanjskih hiš za šest odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za 24 odstotkov.

V zadnjih petih polletjih oziroma v primerjavi z drugim polletjem 2021 so se stanovanja podražila za 30 odstotkov, hiše za 25 odstotkov, zazidljiva zemljišča pa za 52 odstotkov.

Cene stanovanj so v prvi polovici lanskega leta stagnirale ali celo malenkost upadle v skoraj vseh večjih mestih, v zadnjih dveh polletjih pa je sledila opazna rast cen stanovanj na vseh obravnavanih območjih. Povsod so cene v primerjavi s prvim polletjem 2023 zrasle nadpovprečno oziroma za več kot 10 odstotkov. Izjema je Kranj s triodstotno rastjo.

Večina novih stanovanj v Ljubljani se je v prvem polletju letos prodala po ceni od 5000 do 7000 evrov na kvadratni meter. V Kopru je kvadratni meter stal med 4500 in 6000 evri, v Kranju med 3200 in 4100 evri, v Mariboru in Celju pa med 3000 in 3500 evri.

Kljub za zdaj še začasnim podatkom pa je po ugotovitvah Gursa očitno, da se nadaljuje trend padanja števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, ki se je vzpostavil v prvem polletju leta 2022. Število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah je upadlo peto polletje zaporedoma, število transakcij s stanovanjskimi hišami pa četrto.

V primerjavi z drugim polletjem 2021, ko je število transakcij z nepremičninami po epidemiji doseglo vrh, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v prvem polletju letošnjega leta manjše že za okoli 45 odstotkov.

Šesto polletje zapored so na Gursu zaznali tudi padanje števila kupoprodaj zemljišč za gradnjo stavb. Njihovo število je bilo v prvem polletju letos skoraj polovico manjše kot v prvem polletju 2021.

Največ transakcij v Ljubljani in Mariboru

V prvem letošnjem polletju je bilo v Ljubljani sklenjenih 28 odstotkov vseh kupoprodaj za stanovanja v državi, v Mariboru 12 odstotkov, v Celju sedem odstotkov, v slovenski Istri šest odstotkov, v severni okolici Ljubljane pet odstotkov, v Kranju z okolico in južni okolici Ljubljane po štiri odstotke ter v preostanku Slovenije 33 odstotkov.

Število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah se je v zadnjih dveh letih najbolj zmanjšalo na območju preostale Slovenije. Po neuradnih podatkih Gursa je bilo v prvem polletju letos v primerjavi z drugim polletjem lani število prodaj manjše za okoli 25 odstotkov.
V Ljubljani je število transakcij s stanovanji v prvem polletju 2024 v primerjavi z drugim in prvim polletjem 2023 upadlo za od 20 do 25 odstotkov. Podobno je v Kranju. V Mariboru se je število transakcij na polletni ravni zmanjšalo za okoli pet odstotkov, medtem ko se je v Celju število transakcij s stanovanji več kot podvojilo, kar so pri Gursu pripisali prodaji okoli 90 novozgrajenih stanovanj v projektu Sončni Golovec.

Največ novih stanovanj na Štajerskem

V tem letu je do zdaj na trg prišlo dobrih 900 novih stanovanjskih enot, največ na Štajerskem, saj je bilo v Mariboru in Celju zgrajenih po okoli 230 enot. Sledila je Ljubljana s približno 150 in Kranj s približno 130 stanovanjskimi enotami, so navedli na Gursu in dodali, da se, po podatkih sodeč, do konca tega leta in v naslednjem letu trgu obeta večje število dokončanih stanovanj, saj je na ravni države v gradnji najmanj 5700 stanovanjskih enot. Prednjači Ljubljana z okoli 2500 stanovanjskimi enotami.

Nadaljnje upadanje števila transakcij so pri Gursu po eni strani pripisali premajhni ponudbi novih stanovanj in rabljenih stanovanj na boljših lokacijah, po drugi strani pa precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah oziroma slabše kakovosti. Predvsem pa so poudarili, da si večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti.