Medtem ko je povprečna plača v Sloveniji od leta 2018 do 2023 zrasla za 32 odstotkov, so se cene nepremičnin dvignile za 60 odstotkov. Človek si tako od povprečne plače danes ne more obetati nakupa povprečnega stanovanja, kot opozarjajo na platformi Najemniški SOS, pa povprečna plača marsikje po državi ne zadošča niti za najem običajnega enosobnega stanovanja. Za dostojno in finančno vzdržno življenje naj namreč najemnina ne bi presegla
30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 odstotkov.

V Sloveniji sicer verodostojnih uradnih podatkov o cenah na najemnem trgu nimamo. Podatke o tem spremlja Geodetska uprava RS (Gurs), a je zaradi razširjenega črnega trga povprečna najemnina, ki je zaznana v njihovih bazah podatkov, več kot dvakrat nižja od višine najemnin, ki jih lahko vidimo v dejanskih oglasih za oddajo stanovanj. Pri Najemniškem SOS-u, ki informira najemnike, nudi brezplačno svetovanje in si prizadeva za izboljšanje stanja na najemnem trgu, so zato naredili analizo ponudbe najemniških stanovanj in sob na spletnem portalu Nepremičnine.net.

Ker sta ponudba in povpraševanje daleč največja v Ljubljani (22. avgusta, ko so preverjali stanje, se je skoraj polovica od skupno skoraj 1200 oglasov nanašalo na stanovanja v prestolnici), so se pri svoji analizi osredinili na to območje. Ob majhni ponudbi najemnih stanovanj po večini države – poleg Ljubljane je bilo okoli 100 stanovanj na voljo samo še v slovenski Istri ter na širšem območju Maribora in Celja – sicer pri Najemniškem SOS-u opozarjajo, da so stiske v krajih, kjer je ponudba izredno omejena, alternativ pa za najemnike ni, lahko še večje.

Za minimalno plačo nič, za povprečno zelo malo

Od 552 sob in stanovanj, ki so bili 22. avgusta oglaševani ne portalu Nepremičnine.net, jih je bilo cenejših od 500 evrov na mesec le 13 odstotkov, 54 odstotkov jih je bilo dražjih od 1000 evrov, 29 odstotkov pa dražjih od 1500 evrov. V skupini najcenejših enot, za katere je treba na mesec odšteti manj kot 500 evrov, je bilo sicer samo sedem garsonjer, vse drugo pa so bile sobe, največkrat večposteljne.

Kaj si torej lahko privošči posameznik v Ljubljani? Če se drži formule, da naj za najemnino ne bi namenil več kot 30 odstotkov svoje plače, si človek z minimalno plačo (okoli 900 evrov neto) v Ljubljani konec avgusta ne bi mogel privoščiti najema nobenega od oglaševanih stanovanj. Stanovanje bi si tako moral deliti z drugimi, pri čemer bi lahko izbiral med 10 enoposteljnimi in 20 dvoposteljnimi sobami. "Enako kot pred dvema letoma, ko smo po istem ključu pregledovali ponudbo, velja, da oseba z minimalno plačo v Ljubljani ne bi mogla najeti niti enega na trgu dostopnega stanovanja," so poudarili pri Najemniškem SOS-u.

Položaj ni veliko boljši za posameznike s povprečnimi plačami (nekaj manj kot 1500 evrov), saj so bile 22. avgusta v cenovnem razponu, ki bi si ga lahko privoščili, na voljo samo tri garsonjere ter 65 sob. Ob tem so pri Najemniškem SOS-u poudarili, da približno 65 odstotkov prebivalcev Ljubljane prejema plačo, ki je nižja od povprečne, tako da je zanje finančno vzdržen najem svojega stanovanja nedosegljiv. V povprečju sicer najemniki v Ljubljani za stanovanje namenjajo več kot polovico svojega prihodka, kar je več kot v večini drugih evropskih prestolnic, je na novinarski konferenci ob predstavitvi izsledkov analize poudarila sodelavka Najemniškega SOS-a Maša Hawlina z zavoda Inštitut za študije stanovanj in prostora.

V analizi so preverili tudi, kaj je dostopno parom z dvema minimalnima in kaj parom z dvema povprečnima plačama. Prva skupina bi lahko konec avgusta v Ljubljani poleg sob izbirala med 15 garsonjerami in petimi enosobnimi stanovanji, drugi pa bi bili dostopni dve trisobni stanovanji, dve štirisobni stanovanji in druga manjša stanovanja ter sobe. Kot so opozorili pri Najemniškem SOS-u, sicer 68 odstotkov vseh oglaševanih bivalnih enot paru z dvema povprečnima plačama ni bilo finančno dostopnih.

Še huje kot svoj položaj reševati na najemnem trgu, je biti iz njega izključen

Tudi tisti ljudje, ki si najem stanovanja sami ali v paru lahko privoščijo, so sicer pogosto soočeni z zaostrenimi razmerami na najemnem trgu, kjer povpraševanje znatno presega ponudbo. To pomeni, da se na vsak objavljen oglas odzove veliko potencialnih najemnikov in da se morajo nato za možnost najema boriti z drugimi. Na ta način se najemnine še dodatno višajo, poleg tega pa gredo v promet tudi slabša stanovanja, saj se v množici iskalcev vedno najde kdo, ki bo pripravljen sprejeti še tako slabo ponudbo.

"Za isto stanovanje se poteguje tudi 20, včasih 30 ljudi in iskanje stanovanja je postalo izredno mučen, utrujajoč in dolgotrajen proces, ki pa je za nekatere skorajda nemogoč. Najemodajalčeva izbira najemnika se v takih pogojih pogosto zakrije pod vprašanje njegovih preferenc. A ko vedno znova, znova in znova zavračajo posameznike, ki jih druži določena okoliščina, moramo v teh pogojih prepoznati hudo obliko diskriminacije, ki posameznike grobo omejuje, če ne celo onemogoča pri uresničevanju njihove temeljne pravice do primernega stanovanja," je poudarila Hawlina. Kot skupine prebivalstva, ki pri iskanju najemniških stanovanj najpogosteje doživljajo diskriminacijo, so avtorji analize izpostavili mlade družine, migrante in pripadnike LGBT-skupnosti.

Najemodajalci migrantov po navadi ne želijo sprejeti niti na ogled

Aigul Hakimova iz KD Gmajna je na novinarski konferenci dejala, da je treba stanovanjsko vprašanje migrantov reševati v okviru splošne stanovanjske krize. Poudarila je, da migranti z najrazličnejšimi statusi menijo, da če živijo slovenski državljani dobro, živijo dobro tudi oni. "In če slovenski državljani nimajo dostopa do stanovanj, to pomeni, da je problem za migrante dvakrat večji," je dejala. Pojasnila je, da težavo za migrante iz tretjih držav dodatno poglablja to, da niso upravičeni do neprofitnih najemniških stanovanj, razen tistih iz republiškega sklada, za katera morajo sicer plačevati tržno najemnino. Pri zasebnih najemodajalcih medtem migranti iz tretjih držav pogosto niti ne dobijo priložnosti za najem.

Sorodna novica Najemniška kriza: "Za polkletno stanovanje nas je bilo na ogled hkrati naročenih 20"

Pri Najemniškem SOS-u so v sodelovanju z Ambasado Rog v okviru analize opravili tudi terensko raziskavo, s katero so skušali dobiti boljši vpogled v izkušnjo, ki jo imajo pri iskanju stanovanj v Sloveniji ljudje s statusom begunca. "V skladu z našimi pričakovanji so bili rezultati precej žalostni," je pojasnila Ronja Gorenc Didanovič. Od 100 ponudnikov najemnih stanovanj, ki so jih poklicali, jih je bilo migrante na ogled stanovanja ali sobe pripravljenih sprejeti le 17, od teh pa se je nato pet ogledov končalo s podpisom najemne pogodbe.

"Zaradi predsodkov najemodajalcev so osebe s statusom begunca pogosto prisiljene sprejeti podstandardna stanovanja, ki jih drugi najemniki niso pripravljeni sprejeti, ker so majhna, temna, vlažna, nevzdrževana, oddajajo se brez možnosti podpisa najemne pogodbe," je naštela. Ob tem je opozorila, da se v Ljubljani pojavljajo tudi nastanitve, ki se sicer ne oglašujejo na spletu, a so med priseljenci dobro poznane. "Zanje je znano, da brez dodatnih vprašanj sprejemajo begunce, ki so v dovolj slabi situaciji, da so pripravljeni sprejeti tudi takšna bivališča," je pojasnila Gorenc Didanovič. Navadno gre za natrpane večposteljne sobe v večjih hišah, ki so slabo vzdrževane. "Čeprav so taka bivališča izredno slaba rešitev, pa so za marsikoga na prenasičenem in diskriminatornem najemnem trgu edina dosegljiva streha nad glavo," je poudarila.

Gradnja javnih stanovanj ne more biti dovolj hitra, da lahko ignoriramo težave

"Najemni trg je res katastrofalen za vse najemnike, ampak so nekateri, za katere je še toliko bolj problematičen," je ob koncu novinarske konference ponovila Maša Hawlina in dejala, da so pripravili tudi nabor predlogov ukrepov za preprečevanje diskriminacije na najemnem trgu. Med drugim predlagajo povečanje zmogljivosti integracijskih hiš, krepitev podpornih storitev, vzpostavitev sklada za varščine in zagotovitev določenega odstotka neprofitnih stanovanj socialno izključenim skupinam prebivalstva. "A pristojne še enkrat opozarjamo, da bodo ti ukrepi lahko imeli le omejen učinek, če država ne bo resno uredila razmer na najemnem trgu," je poudarila.

Koalicijo je tako pozvala, naj se drži svojih zavez na stanovanjskem področju in uvede progresivni nepremičninski davek, ki bo bolj obremenil prazna stanovanja in špekulativne nakupe, omeji uporabo stanovanj v turistične namene, predvsem pa naj takoj zagotovi učinkovit nadzor na najemnem trgu, okrepi stanovanjsko inšpekcijo in vzpostavi regulacijo, ki bo vključevala tudi omejitev rasti najemnin in minimalne kakovostne standarde za oddajo stanovanj.

"Gradnja dovoljšnega števila javnih najemnih stanovanj, za kar si trenutna prizadeva vlada, ne more biti dovolj hitra in številčna, da bi v vmesnem času lahko povsem ignorirala težave, s katerimi se spopadajo tržni najemniki, ki v resnici iz leta v leto plačujejo višje najemnine za vedno slabše razmere," je zaključila.