Velika noč je po krščanskem verovanju praznik veselja in upanja. Kristjani namreč verjamejo, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja. Velika noč je tako središče krščanske vere, praznik, ki govori o zmagi življenja nad smrtjo. V svetu, ki je pogosto zaznamovan z negotovostjo, prinaša močno sporočilo, da Bog ni pozabil na človeka.

Sorodna novica Frančišek: Kakšna bi bila zgodovina, če bi človeka gnala ljubezen namesto sle po oblasti?

Na velikonočno jutro se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan. Slovesna bogoslužja in liturgija potekajo tudi v evangeličanskih in pravoslavnih cerkvah. Letos namreč katoliški, pravoslavni in evangeličanski verniki veliko noč praznujejo na isti dan, kar se je nazadnje zgodilo leta 2017.

"Občestveno praznujemo in smo hvaležni za dar življenja in ob vsem tudi realnih stvarnih problemih, v katerih smo, vemo, da je še ena razsežnost, ki nam daje neskončno upanje," je ob tem za Radio Slovenija dejal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. "Velika noč nam sporoča: ob vstajenju od mrtvih bomo dobili nova prenovljena telesa in bomo pridruženi troedinemu Bogu, kakor tudi vsem, ki so pred nami zaspali v Kristusu," pa je ob prazniku dejal škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović pa doda: "Kristus je vstal, zares je vstal in to je izvir radosti, veselja. Zato je to pomembno poudariti, da živimo s to mislijo, da je Jezus zares vstal."

Velikonočne maše in procesije

Ob največjem krščanskem prazniku so škofje darovali vstajenjske maše. V pridigah so večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. "Kristus je vstal in s svojimi učenci prehodil pot do konca sveta. Bodimo tudi mi del te poti, ki spreminja svet v vrt upanja," je v pridigi pri velikonočni vigiliji, ki jo je v soboto zvečer vodil v ljubljanski stolnici, pozval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob tem je spomnil na prepad, ki je nastal med Bogom in človekom po tem, ko je človek prezrl božje naročilo in je njegovo srce "zagrnila tema". S tem je po njegovih besedah nastala velika razdalja med človekom in Bogom, ki je bila za človeka nepremostljiva, a ni bila nepremostljiva za Boga. Ta se je iz čiste ljubezni do človeka učlovečil in se zanj daroval na križu, da bi ga odrešil, je dejal ter pozval h pogumu.

Sorodna novica Papež Frančišek pozdravil množico na Trgu sv. Petra ter pozval k miru in medsebojnemu spoštovanju

"Vem, bratje in sestre, da v svojem življenju doživljamo varstvo dobrih sil, pa tudi da se včasih pogreznemo v temo. A naj bo v svetu še toliko teme, naj se zdi, da sile zla zmagujejo, luč Kristusovega vstajenja bo vedno in povsod razblinjala to temo. Ker poznamo veliko noč, se ne bomo prestrašeni skrivali, ampak bomo živeli kot ljudje upanja in bomo to upanje prinašali tudi drugim", je dejal. "Kristus je vstal in s svojimi učenci prehodil pot do konca sveta. Bodimo tudi mi del te poti, ki spreminja svet v vrt upanja", je pozval.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi pri jutranji vstajenjski maši v mariborski stolnici izpostavil, da velika noč pomeni prehod iz teme nevere k luči vere. Pot do takšne vere pa po njegovih besedah ni preprosta in zahteva vsaj še dva prehoda. "Prvi je sprememba miselnosti - od potrošniške k zastonjskosti in daru. Velike noči namreč ni moč razumeti v logiki daj-dam, kajti Jezusovo vstajenje je zastonjski, čisti dar očeta za naše odrešenje. Tudi velikonočna vera je zato zastonjski dar, dar, ki je ponujen vsem," je dejal.

Drugi prehod je po besedah Cvikla prehod od individualizma, od zagledanosti vase, k skupnosti. "Velika noč namreč ni za samotarje in vase zaprte ljudi. Biti kristjan pomeni biti del občestva, del skupnosti. To ni skupnost, ki človeka jemlje kot številko, ampak je skupnost v gospodu, kjer vsak najde svoje mesto, se čuti sprejetega in lahko duhovno raste," je dejal.

Velika noč sicer po besedah nadškofa človeku približa tri teološke kreposti, ki imajo svoj izvor v navzočnosti vstalega Kristusa sredi med ljudmi. To so vera, upanje in ljubezen. Vse tri kreposti so po njegovih besedah velik dar vstalega Kristusa, ki jih je "treba sprejeti s hvaležnostjo, kajti samo tako lahko obrodijo sadove v cerkvenem občestvu". Vsem je zaželel lepo in doživeto praznovanje velike noči in potrditev vere.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje pa je pri velikonočni maši dejal, da je temelj krščanske vere Jezusovo vstajenje, ne njegova smrt in križanje, ter da je Jezusova velika noč "tudi naša velika noč". Velika noč po besedah škofa govori živim. "To je nekaj izjemnega. Če bi veljala samo za tiste, ki so že umrli, kakšen smisel bi imel ta praznik za nas? Mi smo tisti, ki moramo vstati zdaj, v vsakdanjem življenju," je dejal.

Kristus je po njegovih besedah vstal, ker ljubezni ni mogoče pokopati, hkrati pa je vstajenje vir poguma in upanja: "Kristusova zmaga nad smrtjo pomeni, da lahko tudi mi premagamo strah, obup, greh. Kjer je vstajenje, tam je upanje. Tudi sredi največje teme. Vera v vstajenje pomeni, da živimo kot ljudje novega jutra - z upanjem, ljubeznijo in odprtim srcem, ki naredi Boga navzočega v svetu. Toda Kristus je vstal! Živi!"

Še posebej slovesno je v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta, čeprav slovesnosti letos ne bo vodil papež Frančišek, ki še okreva po nedavnih zapletih z zdravjem. Namesto njega slovesnosti vodi kardinal Angelo Comastri.

Golob ob prazniku pozval k povezanosti

"Velika noč je praznik, ki nas spomni, da tudi v najzahtevnejših okoliščinah nikoli ne smemo izgubiti vere, zlasti vere v moč človeka. Kajti prav v človeškem dostojanstvu, odgovornosti in notranji trdnosti se skriva največja moč skupnosti," pa je v velikonočni poslanici zapisal premier Robert Golob. Ob tem je poudaril, da je to praznik, ki nas uči, da se tudi v najtežjih časih vedno znova odpirajo nove poti.

V svetu, polnem izzivov in preizkušenj, je zato po njegovih besedah še posebej pomembno, da ostajamo povezani – drug z drugim in drug za drugega. "Da znamo prisluhniti in stopiti skupaj, tudi če mislimo različno. Da ne pozabimo, da človečnost ni šibkost, temveč temelj prave moči," je poudaril. Praznični čas, povezan s simbolom novega rojstva, nas po premierjevih besedah vabi k razmisleku o tem, kakšen svet želimo soustvarjati in katere vrednote želimo prenesti zanamcem. "Naj bo to svet odprtosti, poguma in sočutja," je pozval.

"V času, ko se narava prebuja in z njo tudi tisto tiho v nas, vam iskreno želim, da bi letošnja velika noč v vaše domove in misli prinesla mir. Mir v srcu in odnosih ter upanje, ki presega besede," je zapisal. "Vsem želim, da te blagoslovljene praznike preživite v miru, prežete z lučjo, pogumom in vero v boljšo prihodnost," je dodal.