Po evangelijih so bili dan po Jezusovem križanju njegovi učenci zbegani, bali so se, da bodo prijeli še njih. Jezusa so v grob položili že v petek, saj je sobota za Jude dan strogega počitka. "Velika sobota je dan, ko je Kristus počival v grobu, potem ko se je njegovo življenje končalo na križu," je v pogovoru za Radio Slovenija pojasnil profesor na ljubljanski teološki fakulteti Andrej Šegula.

Gre za dan tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik, vstajenje Jezusa Kristusa. "Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj simbolizira čas, ko so učenci in vsi, ki so ljubili Jezusa, žalovali še brez spoznanja, da se bliža novo življenje. To je čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev," je povedal Šegula.

Sorodna novica Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu

Velika sobota je tako v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Evangeličani medtem na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Vrhunec velike sobote bo zvečer, ko bodo po Katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.

V Baziliki svetega Petra v Vatikanu se bo ob 19.30 začelo slavje, ki ga je vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.