Marjan Papež je na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) že 20 let, varuh pokojninskih javnih financ pa bo še štiri leta. Dejstvu, da je bilo soglasje vlade k njegovemu imenovanju že za šesti zaporedni mandat na čelu zavoda negotovo vse do zadnjega, v zvezi z nadaljnjim vodenjem zavoda ne pripisuje posebnega pomena. Kot je povedal, je predsedniku vlade Robertu Golobu 11. aprila, na dan, ko se je iztekal njegov peti mandat na mestu generalnega direktorja, predstavil svoj pogled na reformo in oba sta se strinjala, da je dobra in da je skupni cilj, da se izvede. Vlada je potem soglasje podala še isti dan.
Tudi na podlagi izkušenj pri pripravi reforme meni, da bo sodelovanje z aktualno vlado dobro. Sicer pa bo zavod v njegovem novem mandatu osrednjo pozornost namenil prav izvajanju reforme s 1. januarjem prihodnje leto. V zvezi s predlagano reformo najbolj odmeva dvig zahtevane upokojitvene starosti, ki bo po prehodnih obdobjih višja za dve leti. To je po Papeževem mnenju nujen ukrep zaradi demografskih kazalcev, po katerih živimo vse dlje, aktivnega prebivalstva pa bo čedalje manj.
Ob tem se pogoj pokojninske dobe ne spreminja in ostaja 40 let. "Večina mladih namreč študira in zato vstopi na trg dela kasneje, tako da se bodo že zaradi tega upokojevali starejši. Tisti, ki so začeli delati pred 22. letom starosti ali mlajši, pa bodo morali delati dlje kot 40 let. Vendar je takih vse manj," je opomnil.
Prehodno obdobje za višanje upokojitvene starosti in podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove se bo začelo šele leta 2028, tako da z odločitvijo o upokojitvi ni treba hiteti, je pomiril. "Še dve leti torej oboje ostane nespremenjeno, potem pa se začne višati po tri mesece na leto. Šele leta 2035 bo za upokojitev zahtevana starost 62 let za doseženih 40 let pokojninske dobe oziroma 67 let za 15 let zavarovalne dobe," je spomnil.
"Pri tako odmerjenih pokojninah se daljše referenčno obdobje ne bo poznalo"
S trditvami o nižjih pokojninah zaradi daljšega referenčnega obdobja, ki bo po koncu prehodnega obdobja obsegalo 40 najboljših zaporednih let z izključitvijo petih najslabših, se Papež ne strinja. Vsako podaljšanje tega obdobja v povprečju res pomeni nižje pokojnine, vendar je treba hkrati upoštevati višji odmerni odstotek, je opozoril. Ta namreč zdaj za 40 let dela znaša 63,5 odstotka, po koncu prehodnega obdobja pa bo leta 2035 kar v višini 70 odstotkov. "Nihče ni pričakoval, da bo tako visok odmerni odstotek," je razkril.
Ob tem je povedal, da je v zadnjem obdobju letno kar približno 35 odstotkov novih upokojencev, ki jim je bila pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove. "Pri tako odmerjenih pokojninah se podaljšanje referenčnega obdobja ne bo poznalo, zaradi dvigovanja odmernega odstotka pa bodo imeli višjo pokojnino, tako denimo leta 2035 deset odstotkov višjo," je poudaril.
Pokojnine tistih, ki so imeli denimo določeno obdobje nižje plače ali zavarovalne osnove, določeno obdobje višje in potem spet nižje, pa bodo po reformi lahko res nižje kot zdaj, je priznal. Taki primeri so pogosto pri samostojnih podjetnikih, ki so bili določeno obdobje v delovnem razmerju. Vendar pa se mu zdi predlagana ureditev ustrezna. Velja namreč, da čim daljše je referenčno obdobje, tem bolj je pokojnina odraz plačanih prispevkov.
Namestno predčasne pokojnine pravica do starostne
Predlog reforme z letom 2035 ukinja predčasno pokojnino. Ta po veljavni ureditvi pomeni upokojitev s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe, pri čemer pa ni zahtevana pokojninska doba brez dokupa.
To pomeni, da so lahko med 40 leti pokojninske dobe tudi leta, ki jih je posameznik denimo dokupil ali pa jih je po 1. januarju 2013 prebil kot prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje. Za posameznika je predlagana ureditev ugodnejša, ker bo lahko med drugim uveljavljal znižanje starostne meje. Z letom 2035 bo namreč namesto predčasne pokojnine pridobil pravico do starostne. Po zdajšnjem zakonu te možnosti pri predčasni upokojitvi namreč ni, je pojasnil generalni direktor.
Poleg tega je predlog reforme po njegovem opozorilu bolj prijazen do tistih, ki bodo pri upokojitvi zniževali starostno mejo na podlagi skrbi za otroka. Ta se bo lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka z državljanstvom EU-ja. Pogoja iz veljavne ureditve, po katerem je morala zavarovanka ali zavarovanec za otroka skrbeti v prvem letu njegove starosti, pa ne bo več.
Povišanje najnižjih invalidskih pokojnin
Več novosti je tudi na invalidskem področju. Najnižja oz. zagotovljena invalidska pokojnina se bo s 1. januarjem 2026 tudi za obstoječe invalidske upokojence zvišala z zdajšnjih 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. To po Papeževih besedah pomeni za 22 odstotkov višji znesek kot zdaj. Upravičenci, ki jih je 9000, bodo tako namesto zdajšnjih 490 prejeli skoraj 610 evrov. Tej skupini se bo pridružilo dodatnih približno 14.000, ki zdaj prejemajo znesek, nižji od 610 evrov. Zavod bo zvišanje izvedel v pol leta po začetku izvajanja reforme po uradni dolžnosti.
Na področju poklicne rehabilitacije pa rezultate med drugim pričakuje od vzpostavitve enotnega izvedenskega organa in uvedbe osnovne delovne dokumentacije. Postopki pri ugotavljanju delovne zmožnosti naj bi se s tem skrajšali, bolniškega staleža pa naj bi bilo manj, tako da bodo zavarovanci hitreje vključeni nazaj v delovni proces, po potrebi tudi s poklicno rehabilitacijo. Predlog ustreznega zakona pripravljajo na ministrstvu za zdravje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje