Po katoliških cerkvah na veliki petek ni maš, ampak posebni obredi križevih potov, branj evangeljskih odlomkov o Jezusovem trpljenju in češčenj križa. Jezus je bil, po pripovedih evangelistov, sojen in usmrčen ter položen v grob.

Velja strogi post, ko naj verniki ne bi jedli mesa, hkrati pa se lahko do sitega najedo le enkrat v dnevu.

Letošnji veliki križev pot v rimskem Koloseju je minil brez papeža Frančiška, ki okreva po hudi bolezni. Križev pot je vodil kardinal Baldo Reina.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Italije Mojca Širok, razmišljanja in molitve, ki jih berejo na postajah križevega pota, običajno sestavijo avtorji, ki jih vsako leto posebej izbere papež. Letos je meditacije napisal sam Frančišek. Posvaril je pred brezbrižnostjo, pred ekonomijami današnjega časa, narejenimi, kot pravi, iz preračunavanja in algoritmov, hladne logike in neizprosnih interesov. Zaradi izogibanja odgovornosti nam zmanjkuje diha, je zapisal, le če se povežemo, nismo več ujetniki samih sebe. Sebičnost pa je po Frančiškovih besedah težja od križa, je še dejala Mojca Širok. Papež je vodenje obredov v velikem tednu zaupal kardinalom, pričakovati pa je, da bo na velikonočno nedeljo podelil blagoslov mestu in svetu, kajti tega ne more storiti noben kardinal.

V Vatikanu so bili popoldne obredi Gospodovega trpljenja, letos jih je namesto papeža Frančiška vodil njegov delegat, kardinal Domenico Calcagno.

"Nemočni in umirajoči Kristus je sprejel trpljenje in smrt in tako s svojim zgledom ustoličil zakon ljubezni, ki je močnejša kot vsaka druga sila na tem svetu. Kristusovo odrešenje ne prihaja iz trpljenja samega, ampak iz brezmejne ljubezni, s katero je sprejel trpljenje in smrt ter se popolnoma daroval za nas," je poudaril nekdanji evangeličanski škof Geza Filo.

Veliki petek je za kristjanke in kristjane tudi dan, ko se sami pri sebi spomnijo na Jezusovo žrtev in sodelujejo pri obredih.

Evangeličani

Osrednje evangeličansko bogoslužje ob veliki noči je potekalo v Domanjševcih. Vodil ga je evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek. V svoji pridigi je med drugim poudaril pomen križa in njegovega sprejetja.

Kot je dejal Andrejek, veliki petek simbolizira dan, ko je Jezus trpel na križu. Trpi po njegovih besedah marsikdo, a Jezus vse skupaj vabi, da na "to pot ne gledamo kot nekaj, kar nas lomi, ampak kot nekaj, kar nas lahko oblikuje". "Če gremo po njej z Jezusom, če nosimo križ z njim, potem ta pot ni zaman, je pot, ki pelje v novo življenje," je dejal.

Sorodna novica Na veliki četrtek se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje

Ko se namreč "odpovemo sebi in naredimo prostor za drugega, ko se ne maščujemo, ampak odpustimo, ko ne izbiramo udobja, ampak pravičnost, takrat hodimo po poti križa", je dejal.

Križ v življenju ljudi po besedah Andrejeka ni dokaz Božje odsotnosti, "je pravzaprav kraj, kjer se on najbolj približa". "Križ je postal most med nebesi in zemljo, med Bogom in človekom, med tvojim trpljenjem in večnim življenjem. Na križu danes ne gledamo le trpljenja, gledamo zmago, ne gledamo poraza, ampak kralja," je povedal.

Zato, kot je poudaril, "današnji dan vabi, da se ne skrijemo pred križem, ampak da pred njim obstanemo, prisluhnemo tišini in dovolimo, da nas Božji pogled doseže prav tam, kjer smo morda ranjeni, utrujeni, morda brez besed". "Križ ni konec, so vrata, križ ni sramota, je slava," je še dejal.

Pravoslavci

Prav tako liturgij na veliki petek ne pripravljajo pri pravoslavnih vernikih, ki letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoliki in evangeličani. Namesti liturgij v pravoslavnih cerkvah pripravljajo zgolj bogoslužja, povezana s sporočilom o trpljenju.

Mufti čestital kristjanom

Mufti Nevzet Porić je kristjanom voščil blagoslovljeno veliko noč. V voščilu, ki ga je poslal predsedniku Slovenske škofovske konference in novomeškemu škofu Andreju Sajetu, je poudaril, da je praznovanje tega praznika priložnost za krepitev sočutja, ki povezuje pripadnike vseh ver. Mufti je zaželel mir, notranjo moč in duhovno izpolnitev.