Začenja se sveto tridnevje, ko kristjanke in kristjani praznujejo največji praznik – veliko noč. Po pripovedovanju evangelistov se je na veliki četrtek pred praznikom judovske pashe Jezus z najzvestejšimi učenci, pozneje imenovanimi apostoli, zbral pri večerji. Napovedal je svojo usodo in lomil kruh, kar je vzpostavitev zakramentov prve evharistije, zahvalne daritve ali maše, je za Radio poročal Tomaž Gerden.

Kot poudarja avtor današnje duhovne misli, frančiškan Andraž Arko, je veliki četrtek začetek praznovanj največjega krščanskega praznika. "Z današnjim dnem vstopamo v praznovanje velike noči, ta praznik ni zgolj velikonočna nedelja, ko praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, ampak praznovanje zaobjema celotno sveto tridnevje, ki se začne z velikim četrtkom, se nadaljuje v veliki petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, in se nato v noči velike sobote izteče v slavje luči med najslovesnejšim obhajanjem velikonočne vigilije," je povedal.

Zore za poglobitev bratstva med duhovniki

Katoliški škofje so dopoldne v stolnicah darovali krizmene maše. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi med drugim duhovnike pozval, naj spet odkrijejo in poglobijo svoje duhovniško bratstvo.

Zore je v pridigi spomnil, da je veliki četrtek praznik duhovništva, saj je Jezus na veliki četrtek pri zadnji večerji postavil evharistijo, ob tem pa dejal: "To delajte v moj spomin." S tem je po njegovih besedah evharistijo izročil v skrb svojim učencem in za njimi duhovnikom.

Ob tem se je vprašal, kako je Jezus sploh izbral svoje učence. "Ko je Jezus izbiral najožji krog, ki mu bo zaupal oznanjevanje evangelija in ga poslal do zadnjih meja Zemlje, se ni obrnil na agencijo za izbiro kadrov, ni objavil razpisa s pogoji za sodelovanje, ni pripravil testov, s katerimi bi preizkusil psihofizične sposobnosti izbrancev. Ne, nič podobnega. Šel je na goro in vso noč molil. In po tem pogovoru z očetom jih je izbral. Na podoben način je poklical tudi nas, dragi bratje duhovniki," je dejal.

Duhovniki so zato po Zoretovih besedah poklicani, da skrbijo "za oltar in za vse tisto, kar božje ljudstvo, h kateremu smo poslani, potrebuje za zvestobo evangeliju". "Zato je sveto leto za nas povabilo in priložnost, da se na poseben način posvetimo službi oltarja in službi posvečevanja božjega ljudstva; da se v tem letu vrnemo k oltarju. To je naš delež," je dejal. Ocenil je tudi, da bi morali v svetem letu duhovniki znova odkriti in poglobiti svoje duhovniško bratstvo.

Cvikl napovedal preurejanje župnij

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je v svoji pridigi med drugim napovedal preurejanje oz. povezovanje župnij v mariborski nadškofiji. Ob tem je dejal, da ne bo šlo za proces, ki bi se zgodil na hitro in brez posluha za ljudi, ampak bo povezovanje župnij potekalo postopoma in prožno.

Prve spremembe po Cviklovih besedah načrtujejo že kmalu. "Župnije, ki so v soupravi, bodo prve stopile na pot povezovanja župnij. To je smiseln korak, saj so te skupnosti že vajene določenega sodelovanja. To bo začetek daljšega procesa, ki bo v naslednjih letih postopoma oblikoval novo podobo župnij v naši nadškofiji. Ne gre za preprosto združevanje, temveč za priložnost, da župnije zadihajo v novi dinamiki, da se okrepijo in da na novo odkrijemo, kaj pomeni, da je župnija živa skupnost vere," je dejal.

Prenova po njegovih besedah pomeni, "da bo treba stopiti iz cone udobja, da bo treba v nekaterih primerih morda celo spremeniti način delovanja, da bo treba stopiti v bolj tesen stik z ljudmi, z verniki in jim omogočiti, da bodo tudi sami prevzeli večjo odgovornost pri oblikovanju življenja župnije".

Duhovnikom in drugim cerkvenim delavcem se je na veliki četrtek, praznik duhovništva, zahvalil za nesebično služenje, zvestobo, odgovornost in požrtvovalnost, s katero opravljajo svoje poslanstvo.

Mašniško poslanstvo

Hkrati pomeni današnji praznik tudi vzpostavitev mašniškega poslanstva. Na krizmenih mašah so sicer škofje posvetili sveto olje, ki ga čez leto uporabljajo ob različnih priložnostih, kot so krsti, birme, mašniško posvečenje in podobno, duhovniki pa so obnovili svoje duhovniške obljube. S tem se spominjamo, da je Jezus na veliki četrtek poleg svete evharistije postavil tudi zakrament mašniškega posvečenja.

Petkov strogi post

Zvečer sledijo maše, na katerih se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje. S tem se bo končal 40-dnevni post in začel petkov strogi post, ko naj verniki ne bi uživali mesa, do sitega pa naj bi se najedli le enkrat v dnevu.

Namen petkovega strogega posta sicer ni predvsem v odpovedi hrani, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter večji povezanosti z Bogom, poudarjajo na Slovenski škofovski konferenci.

Pri večernih mašah se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije. Opravili bodo obred umivanja nog, pri katerem škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge. S tem posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.

Evangeličani in pravoslavci

Pri evangeličanih na ta dan ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej.

Pri pravoslavnih vernikih, ki letos veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani in evangeličani, pa na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev.