Predsednik GZS-ja je ob tem dejal, da z zaskrbljenostjo spremljajo nerealne zahteve javnega sektorja. Njihova uresničitev bi po ocenah zbornice namreč povzročila, da bo Slovenija v prihodnjih letih namesto gospodarske rasti "stala na mestu" in plačevala za "pretekle neupravičene obveze". Slovenija po Gorjupovih besedah za plače v javnem sektorju že zdaj namenja 11 odstotkov BDP-ja, kar je za odstotno točko več od povprečja EU-ja. Da bi bili na evropskem povprečju, bi morali obstoječo maso plač celo znižati za 550 milijonov evrov.

Generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je ob tem poudarila, da zahteve javnega sektorja niso utemeljene na dvigu kakovosti storitev za državljane. Učinkovitost javnega sektorja je namreč v desetletju kljub višjim plačam in višji zaposlenosti padla za tri odstotke. Med drugim je navedla predolge čakalne vrste v zdravstvu, še vedno prisotno "birokratsko prenormiranost države" in dolgotrajne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega je bilo treba lani čakati 43 dni dlje kot pred desetletjem.

Najprej dvig plač v gospodarstvu
Tudi ona je opozorila na negativne posledice uresničitve sindikalne zahteve. "Milijardo evrov, ki jih zahteva sindikat javnega sektorja, se lahko pretopi v tisoč evrov manj za vsakega zaposlenega, če bi se na ta račun zvišala dohodnina. To lahko pomeni tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov. Ali pa lahko pomeni 35.000 zaposlenih v javnem sektorju manj, če se ohrani zdajšnja masa plač, spremenijo pa plačna razmerja med posameznimi skupinami," je opozorila.

Dvig plač bi bil po njenih besedah upravičen, ko bi se kakovost storitve toliko dvignila, da lahko upraviči določen dvig. "Najverjetneje pa se morajo najprej toliko okrepiti plače v zasebnem sektorju, saj to ustvarja pritok sredstev v proračun in s tem omogoča tudi dvig plač v javnem sektorju," je dejala. Zato so v GZS-ju skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenjem Manager, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in Slovensko-nemško gospodarsko zbornico na premierja Cerarja naslovili skupno pismo, v katerem so ga pozvali, naj vlada v pogajanjih ne popusti "v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja".