Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta (v letu 2017 1,7 odstotka), lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina plače mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Pri pripravi tokratnega predloga so gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko "smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast", je pojasnila ministrica. V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka, je povedala in dodala, da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat.

Ministrica verjame, da gospodarstvo zmore
"Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore," je dejala ministrica. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila in dodala, da bo ESS predlog obravnaval v petek. Sama sicer kot vedno pri tej temi pričakuje "zanimivo in burno debato".

Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka, na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evra neto, t. i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke. Ministrica je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, v katerih socialni dialog najbolj peša. "Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni," je dejala. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.

ZSSS: Dvig bi lahko bil še višji
"Glede na nizke odstotke usklajevanja minimalne plače v letih 2015 (0,2 %), 2016 (0 %) in 2017 (1,8 %), je bila ocena Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da bi bil primeren dvig minimalne plače med 5 % in 6 %. Če upoštevamo tudi visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil seveda povsem upravičen tudi še višji dvig minimalne plače. Na ZSSS-ju ob tem želimo še posebej poudariti, da bi bilo vsakoletno usklajevanje minimalnih plač manj težavno, če bi nam uspelo prenoviti plačni model in s tem zagotoviti osnovne plače v višini, ki odraža realno ceno dela," je v odzivu dejala Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja.

ZSSS se zavzema za prenovo plačnega modela, ki bi "zagotavljal osnovne plače v višini, ki odraža realno ceno dela", je spomnila Jerkičeva. V Svizu pa želijo spremembo zakona o minimalni plači, iz katere bi izločili vse dodatke, torej tudi dodatek na delovno dobo in na delovno uspešnost. Podoben predlog je sicer na začetku leta vložila poslanska skupina Levica v parlamentarno obravnavo. V konfederaciji sindikatov Pergam se bodo do predloga še opredelili, je pa Jakob Počivavšek dejal, da bi moral biti dvig višji in ne nižji od predlaganega odstotka uskladitve.

Delodajalske organizacije niso navdušene
V Združenju delodajalcev Slovenije so "izredno presenečeni" nad predlagano višino dviga minimalne plače, je povedal generalni sekretar združenja Jože Smole. Očital je, da ministrica ni upoštevala deflacije v 2016, obenem pa poudaril, da se večina minimalnih plač izplačuje v nekaterih panogah, kot so tekstilna, usnjarska ter del lesne industrije in gradbeništva. "V teh podjetjih ni dobičkov, ki bi bili po mnenju ministrstva podlaga za predlagano uskladitev minimalne plače," je dejal Smole.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da je Slovenija na prvem mestu v EU-ju glede bližine minimalne in povprečne plače - medtem ko je evropsko povprečje pri 43 odstotkih povprečne plače, je v Sloveniji 50,8 odstotka, po predlogu ministrstva pa bi se povišalo na 52,5 odstotka. "S tako visoko minimalno plačo država delovno intenzivnim panogam, kot sta lesna in tekstilna, in tam zaposlenim delavcem sporoča, da za njih v Sloveniji ni prostora," je povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS-ja Bojan Ivanc.

Vodja poslanske skupine SMC-ja: Dvig ni rešitev
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh pravi, da ni korektno, da je ministrica predlog objavila, preden ga je predstavila Ekonomsko-socialnem svetu. Predlagani dvig je po njegovi oceni sicer "ogromen" in bo pomenil težavo za podjetja. "Slovensko gospodarstvo se sooča s hudo konkurenco. Če želijo, da naše tovarne, obrtniki ter mikro- in mala podjetja prosperirajo, morajo biti konkurenčna tistim v drugih državah. Ker smo v samem vrhu po obremenitvi plač, pa to ne morejo biti," je povedal Meh.

Do ministrice pa je bila kritična tudi vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer, ki je dejala, da se bodo o potezi ministrice pogovorili na vrhu koalicije, saj so zanjo izvedeli iz medijev. Po njenem mnenju je minimalna plača predvsem socialni korektiv, ki ga zviti delodajalci izkoriščajo za to, da najnižje mogoče plačujejo delavce. Glede tega bi pričakovala prvo potezo ministrice za delo, ne pa višanje minimalne plače, je dodala Kustec Lipicerjeva in ocenila, da zadnje ne bo rešilo težave prevelikega števila delavcev, ki delajo za minimalno plačo.

Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8.000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.