Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bi politično večino v parlamentu lahko dobila koalicija desnih strank. V studiu Tarče so bili predstavniki petih strank, ki so se pred tremi leti uvrstile v parlament, in sicer Matjaž Han (SD), Asta Vrečko (Levica), Zvone Černač (SDS), Jernej Vrtovec (NSi) in Matej Grah (Gibanje Svoboda).

Gibanje Svoboda je ob zmagi obljubljalo drugačno politiko, izvedbo številnih reform in "vrnitev normalnosti". Te dni pa se otepajo očitkov o vtisu koruptivnega ravnanja v aferi Karigador. Hkrati trdijo, da je vlada izvedla več reform, kot vse druge v 20 letih.

V Tarči so preverjali, kako se v zadnjem obdobju pretaka denar z ministrstev in državnih podjetij v komunikacijske agencije in tudi v medije ter kakšne so čakalne vrste v zdravstvu.

Trije politiki, ki so ostri do pravosodja

Simbolnega križanja Janeza Janše na veliki petek pred množico gorečih podpornikov ni bilo. Celjsko sodišče je namreč v zadevi Trenta izreklo oprostilno sodbo.

Oprostilna sodba je gotovo osebno olajšanje za Janšo, a zamajala je njegov politični narativ o krivosodju, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.

"Vzemite ta algoritem. Krivosodje ga je oprostilo. Ker če bi bilo pravosodje, pa bi ga obsodilo. Ta algoritem se ne izide," je dejal politični komentator Janez Markeš. "Če bi bil izrek obsodilen, bi to dobilo neverjetne religiozne razsežnosti, ki bi prešle v politične razsežnosti, ki bi na koncu zadovoljile vse aspiracije ljudi, ki so na neki način versko privrženi tej politični figuri in tej politični opciji," je dodal.

Predsednik SDS-a Janša je že oktobra lani napisal scenarij, nekakšno prerokbo kratkoročne politične prihodnosti, ki naj bi jo želeli uresničiti strici iz ozadja. Prerokoval je tudi svojo obsodbo, in sicer, da bo decembra 2024 obsojen na prvi stopnji, marca 2025 pa pravnomočno obsojen na drugi stopnji. A realnost se ni spisala po njegovem scenariju. Janša je takoj po razpletu na sodišču svojim najbolj gorečim podpornikom naznanil, da je predvsem pritisk ulice zaslužen za oprostilno sodbo – in ne pošteno ter strokovno sojenje. "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas," je dejal zbrani množici.

Sorodna novica Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"

Za večino politikov pred sodišči, ki tja seveda pridejo z najboljšimi in najdražjimi odvetniki, je poleg prava najmočnejša obramba iskanje zarotnikov in politizacija procesov. Če Janša izpodbija legitimnost domala celotnega pravosodja, je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković v svojih procesih identificiral nekaj ključnih sovražnikov. Leta 2018 je zatrdil, da je v kazenskih postopkih zato, ker ga preganja tožilka, ki je "blizu SDS-a". Leto zatem je začel operirati še z imeni. "Gospa Blanka Žgajner, na Fursu bom še spustil ime. Pa na KPK-ju gospod Klemenčič, ki že sedem let sistematično uničujejo, ali pa poskušajo uničiti, in moje sodelavce, mojo družino in tudi mene."

Podobno je še pri enem politiku, Francu Kanglerju, ki je tudi prepričan, da je žrtev pravosodja. "Prepričan, da je šlo za politični obračun neke elite, ki upravlja državne organe," je dejal leta 2019 pred parlamentarno komisijo.

Avbelj: Zahtevne zadeve se rešujejo zelo počasi

A dejstvo je, da je naše pravosodje zaradi lastnih težav samo po sebi lahka tarča politikov. Eden glavnih razlogov za to je dolgotrajnost postopkov. Tudi zadeva Trenta je trajala več kot 10 let.

"Rutinske zadeve se v Sloveniji dobro rešujejo. Ko pa pridemo na tiste zahtevne zadeve, tiste, ki so torej ključne za dobro delovanje pravne države, preganjanje organiziranega kriminala, kriminala belih ovratnikov, pa se rešujejo zelo počasi, zunaj časovnih standardov," je komentiral profesor prava Matej Avbelj.

Naše sodstvo je zbirokratizirano, sistem pa duši sodniško avtonomijo in avtoriteto, meni Avbelj. Naše težave zaznavajo tudi mednarodne analize in primerjave. "Tu je tudi odgovornost politike. Leve in desne. Ker leva politika nikdar ni imela iskrene želje spremeniti sistema, takšen, kakršen je bil, desna politika pa se je, kakor vidite, zatekla v demagoške trditve, zagovarjanje teze, da imamo vendarle krivosodje, da ne rečem celo mafijsko strukturo."

Sorodna novica Golob dejal, da je na KPK-ju ovrgel vse očitke. Bobnar vztraja pri svojih besedah.

Golob ostro nad KPK

Tudi ko se politiki znajdejo v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), je govorica podobna. Decembra lani je Golob opravil razgovor pred KPK-jem zaradi očitkov o političnih pritiskih na policijo. Kako ga je komentiral? "Današnji postopek je resnično farsa." Zdaj pa se je premier vnovič znašel pod lupo KPK-ja, tokrat zaradi afere Karigador. Gre za premierjevo brezplačno politično počitnikovanje pri prijatelju in političnem sopotniku Tomažu Subotiču, ki ga je vlada – povezano ali ne – imenovala v dva sveta zdravstvenih zavodov.

Sorodna novica KPK zaradi dopustovanja premierja Goloba pri poslovnežu Subotiču uvedel predhodni preizkus

Sorodna novica Golob o obisku Karigadorja: Tudi v tujini je praksa, da so stiki med strankarskimi kolegi dopustni

V nedavnem intervjuju za TV Slovenija je bil Golob povprašan, ali bo odstopil, če bo KPK ugotovil kršitve. "O tem sploh ne razmišljam. In veste, zakaj ne? Zaradi tega, ker tega mandata nisem dobil zato, da se bodo mediji ukvarjali s tem, kje sem bil na vikendu pred dvema letoma, ravno v trenutku, ko končujemo najpomembnejše reforme."

A pred leti je napovedal drugače. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je na vprašanje Kanala A, ali bi v primeru, da KPK ugotovi kršitve zakona o integriteti, odgovoril "zagotovo".

"Mislim, da absolutno to ni neka nedolžna afera. In dovolj se je vprašati, ne kako bi, ampak kako smo v času prejšnje vlade ocenjevali taka podobna dejanja. In mislim, da smo tisti, ki smo kritizirali takšno spajanje zasebnega in političnega, takšno mešetarjenje z javnimi funkcijami ... To so vse stvari, ki smo jih kritizirali nekateri, seveda ne vsi, med prejšnjo vlado in mislim, da moramo uporabiti enaka merila za to vlado," je vse skupaj komentiral politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič.

Javnomnenjske raziskave in javni denar – z roko v roki?

Medtem ko se vlada trudi zapreti kakšno od ambiciozno napovedanih reform, zadnja javnomnenjska raziskava, opravljena za časopis Dnevnik, kaže, da bi politično večino v parlamentu za las lahko dobila koalicija desnih strank. "Gibanje Svoboda je prišlo na vlado z velikansko večino. Imelo je ogromen politični kapital in ga je potem počasi, a zelo vztrajno, zapravljalo po poti. Mislim, da je danes, leto dni pred volitvami, Janez Janša specifično in SDS ter na splošno slovenska desnica v mnogo boljšem položaju, kot bi si kdor koli predstavljal pred tremi leti. In mislim, da je prepričanje, da lahko počnejo, kar koli hočejo v imenu protijanšizma, v imenu tega, da branijo Slovenijo pred desnico, ne samo podlo in malenkostno, ampak tudi politično ne bo delovalo," meni Lisjak Gabrijelčič.

Ocena dela vlade se je sicer v zadnji anketi Ninamedie nekoliko popravila.

Ta teden je Tarča v javnih bazah podatkov zaznala nakazila državne družbe in državnega organa omenjeni agenciji. Ministrstvo za kulturo je decembra lani Ninamedii nakazalo 10 tisočakov, naročilo je namreč raziskavo o bralnih navadah. Dars, na čelu katerega je nekdanji vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda Andrej Ribič, pa je februarja in marca Ninamedii skupaj nakazal več kot 36 tisoč evrov. Za kaj je šlo?

Družba Ninamedia je po naročilu Darsa izvedla letno merjenje zadovoljstva uporabnikov avtocest. Raziskava je zaobjela 1500 voznikov, so odgovorili z Darsa.

Podobne raziskave je v času Valentina Hajdinjaka za Dars opravljajo drugo podjetje: Episcenter, ki so ga nekateri povezovali s stranko NSi.

Ali takšno poslovanje agencij za merjenje javnega mnenja z državo in državnimi podjetji lahko prinaša tudi politične usluge in koristi? Filozof in politični komentator Boris Vezjak pravi takole: "To bi seveda pomenilo, da smo, kar se tiče demokracije v Sloveniji, zelo zabredli." Vezjak zaznava, da je del slovenskih medijev v zadnjem času izrazito naklonjen največji vladni stranki. "Absolutno zaznavam. Mislim, da imamo tudi že počasi – bi rekel – tri ali štiri medije, ki absolutno delujejo v podporo Robertu Golobu. Izvajajo neke vrste 'damage control', delujejo provladno. Napadajo, recimo, KPK, ali pa, recimo, tiste politične protagoniste ali javne ustanove, ki bi lahko predsedniku vlade ali tej vladi povzročili določeno škodo."

Janez Janša je skozi leta zgradil svoj medijski sistem, ki ga je podprl tudi kapital madžarskih političnih prijateljev. Danes pa lahko v slovenskih medijih najdemo veliko število oglasov energetskega sistema Gen-I, finančno izjemno močnega paradržavnega podjetja, od koder so prišli premier Golob, številni njegovi poslanci in kadri Gibanja Svoboda.

"Nimamo tega brutalnega medijskega podrejanja, ki ste ga bili deležni tudi na RTV Slovenija, ampak imamo te bolj perfidne, menedžerske načine poskusa vplivanja na to, kako bodo mediji poročali. Kot da bi nam vladal neki energetski lobi. In pri tem tudi nadziral slovensko medijsko krajino v veliki meri," je sklenil Vezjak.

Ali so se čakalne dobe dejansko skrajšale ali ne?

"Odzivi bolnikov nam sporočajo, da se je njihova izkušnja v zdravstvenem sistemu v zadnjem letu izboljšala," je na začetku meseca dejal premier Robert Golob. Izkušnje ljudi so glede na anketo, ki jo je opravila Tarča, različne. Nekateri bolniki so zadovoljni in se jim ne zdi, da so na obravnavo čakali predolgo. Drugi so zgroženi, pojavljajo se primeri, ko bi moral bolnik, npr. za obravnavo na očesni kliniki čakati štiri leta. Pacienti se vse pogosteje odločajo tudi za preglede v zasebnih ambulantah.

Zastopnik pacientovih pravic v Ljubljani, Marjan Sušelj, je bil v svojem letnem poročilu precej kritičen. "Številke žal ne potrjujejo, da bi na katerem koli področju v letu 2024 prišlo do izboljšanja. Nasprotno, težave se v očeh pacientov le še poglabljajo in povečujejo," je zapisal.

Novinarka Anja Šter je v prispevku izpostavila nekaj primerov. Eden od bolnikov je pred dvema letoma prejel napotnico za operativni poseg ušesa. Predvideni datum posega je bil septembra lani, a so pacientu termin tik pred posegom prestavili na marec 2026. Bolniku se je stanje v tem času tako poslabšalo, da mu grozi izguba sluha. Starši otroka, ki je bil novembra lani naročen na pregled pri maksilofacialnem kirurgu marca letos, so zaradi upokojitve zdravnika januarja prejeli sporočilo, da pregled odpade. Starejša pacientka je bila januarja 2023 po pregledu pri oftalmologu naročena na operativni poseg očesa januarja lani, termin je bil večkrat prestavljen, zdaj je naročena junija letos, dve leti in pol po prvem pregledu.

Vlada pa obenem sporoča, da se je po njihovi zaslugi število predolgo čakajočih bolnikov zmanjšalo. Lani septembra se je število nedopustno čakajočih res skoraj prepolovilo, a zgolj zaradi administrativne spremembe, saj so dopustno čakalno dobo z oznako zelo hitro namreč s 14 dni podaljšali na 30 dni.

Daljše čakalne dobe za nekatere prve preglede in operacije

Pri nekaterih prvih pregledih se čakalne dobe daljšajo: na prvi dermatološki pregled bolnik z napotnico zelo hitro čaka kar 51 dni dlje kot oktobra lani, 197 dni. Za dva tedna se je čakalna doba podaljšala tudi pri nevrološkem pregledu, na 169 dni, pri urološkem pa na 85 dni. Podobno je pri nekaterih operacijah. Lani je bilo po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje izvedenih 5000 manj operacij in posegov kot leto pred tem, bolnik z napotnico zelo hitro na poseg v nosnih sinusih čaka 79 dni dlje kot lani oktobra, in sicer 229 dni, na operacijo sive mrene 25 dni dlje, na menjavo srčne zaklopke pa 70 dni dlje, kar 131 dni.