Golob o obisku Karigadorja: Tudi v tujini je praksa, da so stiki med strankarskimi kolegi dopustni

Premier Robert Golob se je v Odmevih z voditeljico Manico Janežič Ambrožič pogovarjal o aktualnih temah.

Gospod premier, pogovarjava se na dan druge interpelacije vaše vlade. Vaša vlada je v tem mandatu sicer doživela že deset interpelacij. Predlagatelji vam očitajo namerno in zavestno širjenje laži o oškodovanju slovenskih upokojencev. Govorimo o zakonu iz leta 2012, ki je bil sprejet brez glasu proti. Tudi po mnenju zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je ustavil zniževanje pokojnin. Zakaj se za tiste izjave preprosto niste opravičili?
Vse informacije, ki jih imam in ki so bile posredovane tako parlamentu kot javnosti, zelo preprosto kažejo: v letu 2012 so pokojnine dosegle najnižjo mogočo točko. Potem je takratna vlada z ZUJF-om odpravila njihovo usklajevanje z rastjo plač. Kar pomeni, da se je na najnižji mogoči točki odpravilo usklajevanje. Po domače – rast s plačami. Vsi upokojenci so tisti, ki se od prvega dne, vključno z ZDUS-om, obračajo na to vlado z eno samo tezo: ko boste delali pokojninsko reformo, odpravite to krivico za nazaj. To ni krivica, ki bi jo sam čutil, nisem upokojenec. To je krivica, s katero se na vlado obračajo upokojenska združenja.

Ampak drži, da je zakon iz leta 2012, proti kateremu ni glasoval niti en poslanec, ustavil zmanjševanje pokojnin. Da ali ne?
Ne, pokojnine so še naprej padale. Vse, kar se je zgodilo takrat, je, da se je odmerni odstotek zamrznil. Ni se pa zamrznilo realno ...

... ker sicer bi se pokojnine zniževale, če ne bi bilo tega zakona.
Zdaj dlakocepite o tem, ali je prišlo do poslabšanja stanja upokojencev, na katero nas upokojenci opozarjajo, zaradi enega zakona ali drugega. Vse se je dogajalo istočasno, tako ZUJF kot pokojninska reforma. In žal, tej pokojninski reformi, ki je bila pozneje sprejeta, se je dve leti prej nasprotovalo, zato da se – ker takrat je bil še čas – ustavi odmerni odstotek višje. Še bolj pomembno kot to, kaj je bilo leta 2012, je to, kaj je danes in kaj bo v prihodnjih letih. Danes je odmerni odstotek bistveno višji. In z našim predlogom pokojninske reforme, za katerega sem prepričan, da mu bo SDS nasprotoval, se bo odmerni odstotek postopoma dvignil vse do 70 odstotkov. Se pravi: na eni strani 57,5 odstotka iz leta 2012, na drugi strani 70 odstotkov, kolikor jih bodo upokojenci dosegli po naši pokojninski reformi. Mislim, da je tukaj ...

... ampak drži, da je ...
... nepomembno, kdo je kaj rekel ...

... ampak ni nepomembno, ker je interpelacija vendarle prišla v parlament.
Mogoče je vam pomembno. Ta interpelacija sploh nima sklepa. Ta interpelacija ima samo namen zapravljanja časa v parlamentu, da bi se onemogočila – ne pokojninska reforma –, temveč da bi se onemogočila katera koli reforma. Ravno danes, še pred interpelacijo – in rad bi se zahvalil za to in čestital parlamentu, je parlament z velikansko večino potrdil zdravstveno reformo. Danes je bila zdravstvena reforma dokončno potrjena. Seveda, kdo je nasprotoval? SDS. Ali je to koristilo? Ni. Potrjena je. Edini namen interpelacije, ki tudi sklepa nima predlaganega, je, da se pokoristi čas in zapravijo ure.

Tudi o reformah bova še govorila, me pa najprej zanima še eno aktualno vprašanje. Predsednica je ponudila dva nova kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Koalicija je včeraj sporočila, da pač nista primerna in nimata podpore. Zakaj v državi za tako pomemben položaj ni mogoče najti kompromisa med vlado in med predsednico države?
Se opravičujem, motite se. Vlada nima pri tem popolnoma nič. Predsednica predlaga parlamentu. Predsednica mora najti skupen jezik s parlamentom, ne z vlado.

Ampak ga je že iskala, kajne?
Že večkrat sem ji povedal, da je to njena odgovornost. Ona je tista, ki mora najti podporo pri parlamentarnih strankah. Očitno so bili njeni napori do zdaj neuspešni. Želim ji dosti sreče še naprej. Dialog ...

... bo koalicija vztrajala pri gospe Jazbec ...
... izključno dialog med predsednico in parlamentom, med strankami, je tisti, ki lahko pripelje do rešitve. To je vse, kar imam povedati.

Boste vztrajali? Bo koalicija vztrajala pri gospe Jazbec?
Nihče ne vztraja pri ničemer. Ko pride do predloga, se po mojem vedenju stranke pogovorijo z vsakim kandidatom. Če jih kandidat prepriča, dobi podporo. To je to.

Zadeva Subotič zadnje dni precej odmeva. Vaša vlada ga je imenovala v svete vsaj dveh bolnišnic. Mediji poročajo, da ste posredovali za gospoda Subotiča v zadevi Unior. Zanima me naslednje: ko je vlada razpravljala o imenovanju v svete bolnišnic, ali ste se iz te razprave izločili? Oziroma ali ste vi pri tem sodelovali?
Gospoda Subotiča poznam več kot deset let. Zbližala sva se pred volitvami, ko je postal član stranke Svoboda. Kot član stranke je bil imenovan 22. septembra – 22! – v svet zavoda bolnišnice v Celju. To je devet mesecev pred tistim vikendom. Dva vikenda sem bil pri njem, ne na dopustu. Dva vikenda. Devet mesecev prej je bil imenovan v svet Splošne bolnišnice Celje.

In nato, po vašem drugem oddihu, je bil imenovan v svet Psihiatrične klinike Ljubljana.
Vmes, oktobra, je ministrstvo za zdravje pripravilo nov pravilnik, kako se bodo imenovali člani svetov. Na podlagi tega pravilnika je 22. decembra izpeljalo javni razpis, vse v skladu s priporočili KPK-ja, na kakšen način naj se postopki za imenovanje v svet zavoda peljejo. V skladu s tem pravilnikom je v celoti vse predlagateljstvo na ministrstvu. Urad za kakovost in investicije v zdravstvu izpelje razpis. Med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izbere kandidate, jih da ministru, minister jih da na vlado. V skladu s tem postopkom vlada – še manj predsednik – nima popolnoma nobene vloge pri imenovanjih v svet zavoda. Tudi glasuje se ne poimensko. Vlada samo potrjuje predloge ministrstva. Zato sem bil v nekaterih primerih, ne vem točno katerih, ker je šlo za pet ali šest sklepov, odsoten. V nekaterih primerih je glasovanje potekalo skupinsko. Generalni sekretariat zdaj zbira vse te materiale, ker je KPK že zaprosil za posredovanje, in jih bo posredoval KPK-ju.

Morda to drži, ampak vendarle vas vprašam ...
... zagotovo to drži.

Govorimo o tem, da ga poznate že deset let. Mislim, da ste dejali, da je vaš prijatelj. Dopustovali ste pri njem. Zakaj se vam ni zdelo pametno, modro, da se izločite, jasno poveste na vladi, ko se o tem razpravlja, da o tem ne boste ne glasovali ne izrekali svojega mnenja? Govorimo o vašem prijatelju.
Bom ponovil. Prvo glasovanje bilo, že preden sem bil pri njem, devet mesecev pred tem ...

... ampak ste ga že takrat poznali, ste dejali.
Tudi v tujini je praksa, da so stiki med strankarskimi kolegi dopustni. Zakaj? Ker se razkriješ s tem, ko si v stranki. Ker jasno poveš, komu pripadaš. In nikoli nisem skrival, da se poznava, nisem skrival, da sva strankarska kolega. Še več, celo fotografijo sem objavil iz preddverja njegovega vikenda, ko sem bil pri njem. Nikoli tega nisem ne tajil ne skrival. In ravno to vam hočem razložiti, da od trenutka naprej, ko je ta vlada potrdila nov pravilnik, se enostavno s postopki imenovanja nihče na vladi ni več zares ukvarjal, ker jih po pravilniku izpelje ministrstvo.

Videz nepristranskosti je pri predsedniku vlade pomemben, se strinjate? Ta osnovna politična higiena?
Seveda lahko presojamo, lahko imamo različna mnenja. Hočem vam ponoviti. Vi me sprašujete o tem, ali je kakor koli moj vikend vplival na moje glasovanje. Odgovor je ne. Zaradi tega, ker takrat, ko se je o tem odločalo, sploh nisem o tem razmišljal.

Boste odstopili, če bo KPK ugotovil kršitve?
O tem sploh ne razmišljam. In veste, zakaj ne? Zaradi tega, ker tega mandata nisem dobil zato, da se bodo mediji ukvarjali s tem, kje sem bil na vikendu pred dvema letoma, ravno v trenutku, ko končujemo najpomembnejše reforme. Moj mandat in moje poslanstvo ter moja zaveza do ljudi je, da izpeljem reforme za ljudi do konca. To je edina stvar, s katero se v tem trenutku ukvarjam in se bom ukvarjal z njo tudi do konca mandata.

Poslanstvo medijev v demokratični družbi pa je, da nadzoruje nosilce oblasti.
Kot rečeno, to sliko, kjer sem bil pred dvema letoma na vikendu, sem objavil pred dvema letoma. Če bi se mediji prepričali, kje sem bil naslednje vikende, bi mogoče ugotovili, da dejstva, ki jih je navajal POP TV, ne držijo v celoti. Ampak to je vaše poslanstvo, ne moje.

Mednarodni denarni sklad je včeraj poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega bruto domačega proizvoda. Razmere svetovnega gospodarstva so zaradi carin, zaradi politike ameriškega predsednika, povsem nestabilne. Kakšen odgovor pripravljate?
Na to se pripravljamo že mesece. Ta zadnja napoved je samo zadnja v seriji. O enakih znižanjih smo že poročali, tudi vi ste poročali. Mislim, da je bilo znižanje najprej narejeno od evropske banke. Tudi Umar je že znižal pričakovanja. Zakaj? Saj o tem se je že govorilo, ta napoved IMF-ja ni nobeno presenečenje – ker smo sredi carinske vojne. Zaradi carinske vojne, ki jo je sprožil predsednik ZDA, smo v negotovi situaciji glede svetovne trgovine. To je edini razlog, zakaj je IMF zdaj popravil svoje napovedi. Ni drugih razlogov. Na to se pripravljamo. Vlada je že pred časom sprejela zakon – če se spomnite – o tako imenovanem skrajšanem delovnem času, s katerim obravnavamo na primer pomanjkanje naročil, če bi se trgovinska vojna prevesila v pomanjkanje naročil. Zakaj? Ker Slovenija ne bo neposredno kaj dosti prizadeta. Bo pa posredno prek Nemčije, če bi nemška avtomobilska industrija dejansko zašla v pomanjkanje naročil. V tem primeru bi mi priskočili celotni panogi na pomoč.

Ali potekajo kakršne koli posebne priprave na morebitna trgovinska pogajanja z ZDA v okviru Evropske unije? Govorim za Slovenijo.
Seveda, ampak, saj ste lepo povedali, ta pogajanja potekajo na ravni Evropske unije proti Združenim državam. Slovenija seveda v tem sodeluje enako kot vse druge evropske članice. Ne poskušamo se pa sami pogajati, ker lahko kot majhna država vedno dosežemo več takrat, ko smo v večji skupini. Za zdaj ocenjujem, da se stvari lepo razvijajo. Tudi prvotne napovedi o visokih carinah so se zdaj nekoliko omilile ...

... tudi s Kitajsko?
... prevladalo je spoznanje, da so pogajanja za obe strani koristnejša od enostranskih ukrepov. Verjamem, da bo šlo v tej smeri naprej.

Omenili ste reformo, tudi danes sprejeto zdravstveno reformo. Ampak je kar nekaj dvomov. Očitajo, da se bodo učinki te zdravstvene reforme poznali šele v prihodnosti. Nekateri javni uslužbenci opozarjajo, da imajo zdaj nižje plače. Postavlja se vprašanje o stabilnem viru financiranja za stanovanjsko reformo, o kateri se je zelo veliko govorilo. Kaj kaže z davkom na nepremičnine?
Meni je žal, da o reformah, ki so že sprejete in ki že imajo rezultate, tako z levo roko pravite, da se sprašujete o njih. Mi se ne sprašujemo. Zakon, ki je bil danes sprejet, je zakon, ki je po 30 letih ustavil divjo privatizacijo slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Vam se to mogoče ne zdi pomembno. Meni se, ljudem se. Če bi pogledali, kako ljudje doživljajo situacijo, po kateri pridejo dopoldne k zdravniku, zdravnik nima časa in jim pove, da bi prišli na vrsto čez dve leti, popoldan pa lahko pridejo k njemu v ordinacijo že ta dan ali pa naslednji teden – ljudem to ni v redu. Ta zakon to odpravlja po 30 letih. Pogovarjajmo se in ljudem razložimo, zakaj je to pomembno. Vi me sprašujete o tem, ali je plačna reforma dosegla svoje cilje. Da. Plačna reforma zajema 188 tisoč javnih uslužbencev. Od teh jih je bilo 29 tisoč pod minimalno plačo – danes ni nihče od njih. Tudi ta primer, o katerem vi govorite, pa govorite o enem samem primeru ...

... ne, kar nekaj je bilo tega.
Nihče od njih nima plače – osnovne plače – pod minimalno plačo. Res pa je, da se jim je v preteklosti ta manko kompenziral skozi projektne dodatke. Teh projektnih dodatkov, ker so bili začasni, ni. Vnaprej smo povedali, da gre za velike vsote, za milijardo štiristo milijonov, ki jih bomo skozi prihodnja leta razdelili med javne uslužbence. Prva tranša je bila januarja – prva, to je četrtina. Druga četrtina pride oktobra. Že oktobra bodo vsi zaposleni kompenzirani tudi za izpad teh projektnih dodatkov. Govorim o sorazmerno majhni skupini, ker gre za 5500 različnih poklicnih skupin. Mogoče je tistih poklicnih skupin, ki so prizadete samo zaradi izpada tega dodatka, nekaj deset od 5500. Plačna reforma je končana, seveda pa gre izvedba v tranšah. Tudi to smo se dogovorili skupaj s sindikati in seveda bomo tako tudi izvajali. Če mi dovolite, ker ste omenili še stanovanjsko ...

... davek na nepremičnine ...
... ne, omenili ste ... Vi me sprašujete o stvareh, o katerih sam ne govorim. Govorim pa o stvareh, ki so izpeljane, ne o tistih, ki bodo še mogoče. Rekel sem, da se ne bom pogovarjal o tem, kaj bo. Pogovarjali se bomo o tem, kaj je realizirano. Na področju stanovanj smo prvič zagnali največji investicijski cikel v zgodovini države. Letos se bo začelo graditi dva tisoč stanovanj samo na podlagi aktivnosti in denarja, ki smo ga v proračunu zagotovili.

Kako boste zagotovili financiranje?
Z zakonom. Zakon je tik pred potrditvijo na vladi, mislim, da bo prihodnji teden oziroma takoj po praznikih na vladi stanovanjski zakon, ki bo imel desetletno financiranje in vse mehanizme, kako ta denar spraviti do občinskih stanovanjskih skladov in pa do republiškega stanovanjskega sklada. Se pravi, na kakšen način nam bo to milijardo, ki jo namenjamo za stanovanja, uspelo spraviti v konkretne projekte.

Vendarle se strinjate, da ste v zadnjem letu mandata, če se oziramo nazaj, lahko predsednik vlade zelo malo stvari stori v zadnjem letu mandata, ko že poteka kampanja.
Se zelo motite. Vam bom razložil, zakaj se motite ...

... a mi dovolite, da vas vendarle vprašam ...
... a mi dovolite, da vam razložim, zakaj ...

... Naj vas vprašam – sem vas že prej vprašala, pa bi vas rada vprašala glede zadnjega leta mandata. Torej, ali boste sprejeli davek na nepremičnine?
O tem še nimamo soglasja, ker čakamo na odgovor stroke. Pa vam bom odgovoril, zakaj se reforme potrjujejo šele zdaj, v tretjem letu. Zato, ker prisegamo na socialni dialog. Poglejte zgodovino, koliko časa se je pokojninska reforma usklajevala s socialnimi partnerji, da se je doseglo soglasje. Tukaj porabimo največ časa, ker hočemo reforme najprej skomunicirati s sindikati, delodajalci in z gospodarstvom in se z njimi, kolikor se da uskladiti. Zato to pač traja kakšno leto več. Ampak ali bi si želeli imeti avtokrata, ki bi sprejemal stvari po svojem navdihu, ali nekoga, ki skozi spoštljiv socialni dialog pride do končnih rešitev? Za to smo potrebovali tri leta in nismo mogli vseh reform, ki se jih nihče ni lotil 30 let, rešiti v enem letu.

Omenili ste pokojninsko reformo. Pričakujete, da jo bo parlament še letos sprejel?
Zagotovo. Pokojninska reforma je na poti v parlament. Že maja bo v parlamentu.

Zakaj ste predlagali bojkot referenduma? Zdi se, kot da izbirate tiste demokratične instrumente, ki vam v tistem trenutku najbolj ustrezajo. Pred volitvami ste pozvali, da boste dvignili volilno udeležbo, da jo boste okrepili. Zakaj zdaj bojkot?
Ta referendum je krivičen, škodljiv in sovražen do posameznikov. Ta referendum se dotika zakona, po katerem bi največ štirje posamezniki – ne več, štirje na leto – prišli do tako imenovanih izrednih pokojnin za izredne dosežke ...

... ampak zakaj bojkot?

A mi dovolite? Štirje zaslužni umetniki z imenom in priimkom bi lahko prišli do izrednih pokojnin. Ali mislite, da danes nihče nima izredne pokojnine? Seveda imajo. Ali veste, na kateri podlagi ima danes približno sto umetnikov in kulturnikov izredne pokojnine? Na podlagi zakona iz leta 1974. Naš zakon postavlja jasne kriterije in merila, kako se bo nekaj iz leta '74 izvajalo naprej. V resnici ne uvaja novitete. Ravno nasprotno, ali mislite, da prejšnja vlada, ki je bila samo dve leti, to je Janševa vlada, ni podeljevala teh pokojnin? Zelo se motite. So. In podelili so jih več, kot smo jih podelili mi v našem mandatu. Ta referendum je ena velika, velika politična prevara, zato ker je najlažje ščuvati ljudi proti tej manjšini, v tem primeru nosilcem kulture in v resnici slovenske identitete, ker je to očitno najlažje populistom, zato smo rekli, da naj ljudje ne hodijo na referendum, ki je sovražen. Naj raje tisti dan obiščejo kulturno ustanovo, naj raje ta isti dan gredo v naravo, naj naredijo nekaj koristnega zase, pa še za državo.

Se bo Slovenija pridružila tožbi proti Izraelu zaradi obtožb o genocidu?
O tem še ni soglasja v koaliciji. To bo pokazal čas.

Udeležili se boste pogreba papeža Frančiška v soboto v Rimu. Tja boste odpotovali skupaj s predsednico države. Bosta potovala skupaj? Bosta imela priložnost za srečanje, za pogovor?
Ne, sam potujem z redno linijo iz Trsta, tako da se bova srečala na sami lokaciji.

Pričakujete, načrtujete kakršna koli dvostranska srečanja? V Rimu bo precejšen zbor svetovnih državnikov.
Tja potujem primarno zato, da izkažem svojo pieteto, osebno spoštovanje do papeža Frančiška. Imel sem ta privilegij, da sem ga tudi sam srečal. Name je naredil ogromen vtis in to je glavna stvar, zaradi katere grem v Rim. Seveda bo priložnosti za srečanje dovolj, ampak mislim, da takih priložnosti nima smisla zlorabljati za nič drugega kot spomin na velikega človeka.