Premier Robert Golob je bil gost Odmevov. Z voditeljico Tanjo Starič sta govorila o Trumpovih carinah, oboroževanju Slovenije, novem zakonu o zdravstveni dejavnosti in odzivu Fidesa, ki je napovedal ustavno pritožbo na zakon. Povedal je tudi, da bo njegova stranka državljane pozvala, naj se napovedanega referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike ne udeležijo.

Slišali smo, kako se na carine, ki so jih uvedle ZDA, odzivajo po svetu. Kakšni pa so domači odzivi? Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc pravi, da smo bili tako velikemu valu protekcionističnih ukrepov nazadnje priča pred drugo svetovno vojno. Precej zlovešča misel pravzaprav. Maja Bedneš z UMAR-ja je tudi opozorila, da je že ta napovedal padec BDP-ja za pol odstotne točke. To je bilo pred Trumpovimi napovedmi. Bedneš pravi, da je negotovost tista, ki najbolj vpliva na gospodarsko aktivnost, predvsem na investicije, investicijske odločitve. To pomeni, da smo v zelo negotovih časih, kar napoveduje manjše investicije in seveda slabše gospodarske razmere. Tako v Evropi kot v ZDA smo blizu recesije. To pravi tudi Aleš Lokar iz Generali investmenta. Sploh v Nemčiji naj bi gospodarska rast padla za odstotno točko. Kje smo? Kaj bo storila Evropa? Po teh odzivih, ki jih slišimo, vendarle dopuščajo možnost še nekih pogajanj. O čem pravzaprav? Zdaj je že jasno, kaj bo storil Trump.

Za pogajanja je vedno dovolj časa in si ga je treba vzeti. Mi moramo delovati dvofazno. Najprej je treba temeljito preučiti, kakšne bodo konkretne posledice na Evropo. Že danes smo lahko priča temu, kakšne so posledice za ZDA, zanje bodo največje. Danes so vsi delniški trgi v ZDA strmoglavili – to je neposredni odziv na te navidezne carine, ki ne bi koristile Združenim državam.

"Pacient bo okreval, vse to je zdaj operacija," pravi Trump.

Mogoče. Sam sem prepričan, da bodo carine škodile tako Evropi kot še bolj ZDA in da bo prav ta škoda, ki jo bodo povzročile znotraj Združenih držav, privedla do pripravljenosti za pogajanja. Ampak preden pridemo do tja, mora Evropa temeljito preučiti situacijo, moramo biti enotni, hkrati pa tudi odločni, da bomo ukrepali preudarno, ampak v interesu Evrope. Slovenija bo tu naredila vse, da zaščiti svoje gospodarstvo, pri čemer je treba povedati, da smo mogoče manj neposredno izpostavljeni, prek Nemčije pa bistveno posredneje zaradi naših dobaviteljev nemški industriji.

Sorodna novica Trump svojo uvedbo carin označil za "enega najpomembnejših dni v ameriški zgodovini"

Kaj konkretno bo vlada naredila? Kaj pravzaprav sploh lahko, če Trump uresniči napovedi? Časa je namreč zelo malo.

To, da bodo veljale, vemo. Ne gre za to, ali bodo veljale ali ne. Gre za to, koliko časa bodo veljale in kakšni bodo protiukrepi.

Kakšni bodo protiukrepi?

Tako kot je napovedala predsednica Evropske komisije, se o tem razpravlja. Protiukrepi bodo. Prvi val bo potrjen 9. aprila, počakajmo do takrat. Sam pa bi rad samo razgrnil zelo preprosto dejstvo – Evropa je velik izvoznik blaga v ZDA, skoraj v enakem znesku pa imajo Američani presežek v izmenjavi digitalnih storitev. Mi izvažamo blago, oni izvažajo digitalne storitve. Če kje, je najlažji način protiukrepov, ki ne bodo ogrozili življenjskega standarda Evropejcev, na tem področju. Ne pravim, da jih napovedujem, samo povem, v katero smer se razmišlja.

To smo lahko tudi že brali. Gre za obdavčenje na primer Googla in drugih ameriških velikanov. O tem se špekulira. Kaj lahko slovenska vlada stori glede domačega gospodarstva? So to subvencije, skrajšani delovni čas ali kaj drugega?

Vlada je že marca potrdila shemo skrajšanega delovnega časa, ki tokrat velja samo za posamezne panoge. Če bi se pojavile težave v neki panogi, kot je na primer avtomobilska, zaradi pomanjkanja naročil, ki bi lahko upadla zaradi ameriških carin, bo vlada priskočila na pomoč s financiranjem skrajšanega delovnega časa. To je najočitnejši ukrep, če pa se bo pokazalo, da so potrebni še drugi ukrepi v drugih sektorjih, mogoče v tistih, ki so danes neto izvozniki neposredno, bomo ustrezno ukrepali. Smo pripravljeni in Slovenija je v odlični makro javnofinančni kondiciji, to je najpomembneje. Slovenija danes ni v nobeni krizi, ni v recesiji, imamo eno najnižjih inflacij v Evropi, najnižjo stopnjo brezposelnosti.

To se lahko hitro obrne glede na to, kar se je zgodilo.

Drži. Ampak če si predstavljate, da bi bili danes v situaciji, kot sta Nemčija in Avstrija, ki imata negativno rast že brez tega, ki imata brezposelnost, ki narašča … Mi tega nimamo in to, da smo odlično postavljeni makroekonomsko, nam bo olajšalo, da se bomo v primerjavi z našim okoljem, z Evropo, odzvali bistveno učinkoviteje.

Jasno je, da bo gospodarstvo reklo "znižajte nam davke".

V tem primeru to ne bo nič koristilo. Ukrepi morajo biti ciljni in morajo pomagati točno tistim panogam in podjetjem, ki bodo prizadeti zaradi teh protekcionističnih odločitev.

Govorimo o zelo verjetni nižji gospodarski rasti, hkrati smo pa danes slišali, da je generalni sekretar Nata Rutte povedal, da bodo članice Nata za obrambo morale nameniti več kot tri odstotke BDP-ja. Kaj se bo zgodilo? Ne poveste veliko, pravite, da pripravljate resolucijo, ki bo znana aprila. Kaj lahko poveste, kaj bo storila Slovenija in kdaj?

Odločitve o tem se bodo sprejemale na junijskem vrhu Nata v Haagu. Do takrat je še kar nekaj časa. Imamo še tri mesece, da pripravimo zelo temeljit nabor ukrepov, kako bo Slovenija povečala svojo obrambo, varnost in odpornost. Zakaj sem to povedal? Ker sam ne verjamem, da je obramba nakup orožja nekje v tujini. To ni nobena obramba.

Tudi nakup orožja bo.

Sorodna novica Lukšič: Kdor še razmišlja s svojo glavo, se sprašuje, kam vodi oboroževanje

Seveda bo. Ampak to ni dovolj, niti to ne sme biti najpomembnejša zadeva. Kar hočem povedati, je, da si moramo – to nas uči nas zgodovina, uči nas naš, če hočete, ljudski odpor med drugo svetovno vojno, uči nas naša osamosvojitvena vojna – prizadevati za odpornost celotne družbe. Uči nas tudi odziv na naravne katastrofe. Država je varna toliko, kolikor je odporna proti različnim težavam, ki prihajajo, največkrat iz soseščine. Obramba je eden od teh temeljev, varnost in prebivalstvo sta drugi in tretji je odpornost proti naravnim katastrofam, če hočete, civilna zaščita. Celoten sveženj bomo pripravili in ga poslali v parlament na začetku maju. Verjamem, da bo široka razprava na to temo, in verjamem, da bo tudi konsenz glede tega svežnja na koncu širok. Zaobjeli bomo vse to in nikakor samo nakup orožja. Če se vrnem na recesijo – marsikdo v Evropi vidi v tem, da bo Evropa morala postaviti svojo lastno obrambno industrijo, tudi delni izhod iz krize, ki bo nastala zaradi carin. Še posebej to velja za Nemčijo.

Različne ekonomske analize govorijo, da bi to lahko rešilo Evropo. Na drugi strani so pri nas in tudi v koaliciji zelo močne politične stranke, sile in civilna družba, ki je ogorčena nad tem, da gre Evropa v, kot pravijo, brezumno oboroževanje. Vi ste na drugi strani v parlamentu v ponedeljek rekli, da se je iluzija razblinila in da vojne v naši soseščini ne bo. Kaj to pomeni? Bo lahko vlada toliko enotna, da bo sprejela neko enotno stališče do tega, kam mora Slovenija najprej?

Prepričan sem, da bomo. Drugič, o tem ne bo odločala samo vlada, to bo resolucija o obrambi, varnosti in odpornosti, ki jo bomo poslali v parlament, kjer se bo najširša mogoča razprava tudi opravila. Verjamem, da bo naš pristop, slovenski pristop, v resnici po svoje unikaten, ker bo izhajal iz naše tradicije in ljudskega odpora. Izhajal bo iz tega, da bomo v graditev odpornosti in varnosti vključili čim širši ...

Ali to pomeni naborništvo?

Ne. Čim širši krog prebivalk in prebivalcev. Na ta način lahko zgradimo varnejšo Slovenijo, ker je varnost naših državljanov tisto, kar je najpomembneje. Za to se bomo trudili in okoli tega bomo tudi iskali družbeni konsenz.

Sindikat Fides in še nekateri drugi napovedujejo ustavno pritožbo na zakon, ki je za to vlado res zelo pomemben, zakon o zdravstveni dejavnosti. Zelo dolgo je trajalo, da je prišel v parlament in bil sprejet. Kaj če ustavno sodišče ugotovi protiustavnost?

Najprej naj povem, da je od prvega dne jasno, da je zdravstvo, predvsem pa reforma in spremembe v zdravstvu, prva prioriteta te vlade. Zakaj? Ne, ker bi bil to naš ideološki program, ampak ker vsi vemo, da če sprememb ne bo, bomo javno zdravstvo izgubili. Včeraj, ko je bil ta zakon končno potrjen v parlamentu, so se vsi tisti, ki so imeli polna usta o tem, kako želijo pomagati javnemu zdravstvu, postavili proti zakonu, ki ima v resnici en sam namen. In to je, da razmeji to, kar morajo ljudje, ki so v javnem zdravstvenem sistemu zaposleni, početi in česa ne smejo. Kdor pa želi delati pri zasebniku, je seveda dobrodošel in lahko pri njem opravlja, kar želi.

Sorodna novica Fides bo zahteval ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrica ni presenečena.

Res bi rad poudaril to, da ta je ta zakon eden ključnih zakonov celotnega mandata. Ne zato, ker smo ga obljubili, ampak ker je nujno potreben, če želimo, da bi bili pacienti še naprej deležni odličnih storitev javnega zdravstva. Mislim, da privatizacija javnega zdravstva, kot jo zagovarja opozicija in kot si jo verjetno predstavlja tudi Fides, zagotovo ne more biti rešitev naše zdravstvene slike danes.

Na tem področju imamo celo vrsto pripomb zdravniške stroke. Tudi opozicija pravi, da vodite vojno proti zdravnikom, da ves čas govorite o stroških, denarju, ne govorite pa o pacientih, ki bodo še v daljših čakalnih vrstah … Zdravniška zbornica opozarja, da se bo se zgodil neki odliv oziroma da bodo nekateri zdravniki iz javnega zdravstva odšli v zasebne zdravstvene ustanove, in to spet pomeni še daljše čakalne vrste za paciente. Kako je vlada te pomisleke upoštevala pri tem projektu?

To strašenje poslušamo že najmanj leto in pol. Sam sem bil že nekajkrat pri vas v studiu, ko sem komentiral stavko Fidesa, ki še kar traja. Že po prvem mesecu stavke, ki je daleč nazaj … že takrat so napovedovali, da če ne bomo takoj ugodili njihovim zahtevam po višjih, astronomskih plačah, se bo sistem razsul, zdravniki bodo zapustili sistem … Spomnim se tega in nič od teh napovedi se takrat ni uresničilo, zato, ker je večina, velika večina zdravniškega in medicinskega osebja, v resnici predana svojemu osnovnemu poslanstvu. Predani so poslanstvu, da skrbijo za pacienta. Zato se te napovedi, to strašenje, tudi opozicije, ne bodo uresničili.

Ne pričakujete … tudi ministrica pravi, da pričakuje neke spremembe …

Vsaka sprememba, ko se vpelje, seveda ima svoj učinek. Zaniha. To je naravni proces. Ne pričakujem pa niti najmanj, da bi bil javni zdravstveni sistem na srednji ali na dolgi rok zaradi tega oslabljen. Prav nasprotno. Prepričani smo, da nam bo s tem uspelo ohraniti in okrepiti javni zdravstveni sistem in da je to najboljši odgovor na to. In še, ker ste omenili čakalne dobe … V resnici se v zadnjem letu kljub stavki čakalne dobe krajšajo in tudi ta podatek zelo jasno pove, koliko je to strašenje ljudi resnično.

To ste večkrat povedali, ampak tukaj vam očitajo, da je vlada spremenila metodologijo.

Ne, ne, ne, pustite očitke. Imamo neposredne odzive bolnikov. Njihova neposredna izkušnja v sistemu se je v zadnjem letu izboljšala in to je tisto, kar šteje. Pacienti so tisti, ki nam pravijo, da so dejanske čakalne vrste – ne tiste, ki so napovedane, ampak realizirane, torej kako dolgo dejansko čakajo –, da se je ta čas za številne od njih zelo skrajšal. To je tisto, kar šteje.

No, za številne pa tudi še ne. Zato je to tako občutljiva tema. Samo še eno vprašanje na tem mestu, ker imamo nenavadno situacijo. Dva ministra sta prosila poslance Gibanja Svoboda, torej poslance vladne koalicije, da se odrečejo amandmaju, po katerem morajo koncesionarji dobičke uporabiti samo za javne storitve. To je določba, ki je tudi že bila na ustavnem sodišču. Dva ministra menita tako, kaj pa menite vi, ali je bil to bil upor stranki, v koaliciji?

Ni nobenega upora, prav nasprotno. Živimo v družbi svobode, kjer lahko vsak prosto izrazi svoje mnenje, in prav je tako. S tem, ko ima vsak pravico, da pove svoje mnenje, tudi javno bogati ne samo družbo, ampak pripelje do tega, da so rešitve boljše. Razumem tako ministra, ki sta opozorila na strokovno sporno rešitev, kot tudi poslance, ki so zaradi negativnih izkušenj na tem področju v preteklosti – ne le anomalij, ampak ekscesov pri nekaterih posameznikih, ki so bogateli na račun javnega zdravstvenega sistema – šli v tako radikalno rešitev. Sam se pridružujem tudi temu, kar je rekel dr. Brecelj, ki je zelo jasno povedal, da je ta zakon nuja in da moramo z njim naprej. Ta člen pa ni ključen za to, da bi zakon zaživel. Ta člen je varovalka, če ZZZS ne bi ustrezno prilagodil cenika storitev med javnim zdravstvom in koncesionarji, zato da ti dobički v prihodnosti ne bi bili previsoki. Sam to tako razumem. Verjamem, da se bo do tega izreklo ustavno sodišče in še kdo drug, ampak poudarjam, ta člen ni ključen za uspeh.

Vaš poslanec Miroslav Gregorič je tudi nasprotoval temu amandmaju, v nasprotju z drugimi poslanci, ki so ga podprli. Hkrati pa je prišla v javnost novica, da je bil pravzaprav velik del mandata prokurist družinskega podjetja, kar je seveda, kot je povedal KPK, nezdružljivo s funkcijo poslanca. Predsednica državnega zbora ga je pozvala k odstopu. Kakšno je vaše stališče? Ga tudi vi pozivate k odstopu?

Tudi sam sem bil presenečen nad tem podatkom, nisem ga poznal. Takoj ko sem za to izvedel, smo imeli sestanek poslanske skupine, kjer sem poslanca Gregoriča pozval, da se samoprijavi na vse ustrezne institucije in da potem tudi sprejme njihovo stališče. Moja naloga ni, da presojam, za to imamo ustrezne institucije. Če se bo izkazalo, da je zakon kršen, bo pač moral sprejeti odgovornost.

Povedal je, da tega ne namerava.

Moja neposredna izkušnja z njim je bila, da je sprejel odgovornost in da bo sprejel odločitev institucij.

Še ena tema. Referendum bo, in to že pred poletjem. Vložila ga je opozicija. Gre za referendum o pokojninah umetnikov, ampak to bo tudi referendum o zaupnici vladi. Do zdaj sta se največ oglašali ministrica za kulturo, stranka Levica … vi in Gibanje Svoboda pa pravzaprav ne. Boste dejavno sodelovali v tej kampanji? Bo stranka tudi sodelovala, bo del kampanje?

Sorodna novica Odbor DZ-ja za izvedbo referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike predlaga 11. maj

Najprej naj povem, da gre za izrazito populistični referendum, kjer poskuša največja opozicijska stranka ljudi, ki so vse življenje ustvarjali v umetnosti in kulturi, za katero verjamemo, da je bistvo naše narodne identitete, ljudi, ki so bili nagrajeni z najvišjimi državniškimi priznanji, zdaj postaviti na neki "pranger", kjer bodo zasmehovani od ljudstva. Zame je to nedopustno, ker verjamem, da je slovenski narod skozi tisočletja obstal prav zaradi svoje kulture in jezika in da tisti, ki zaničuje ustvarjalce kulture in hranitelje slovenskega jezika, v resnici dela proti slovenskemu narodu, in ne zanj. Sam to res verjamem. V Gibanju Svoboda smo se že odločili, da se bomo v kampanjo vključili. Vključili se bomo pa tako, da bomo ljudi pozvali k bojkotu tega nesmiselnega in sramotnega referenduma. To bomo naredili. Vse svoje sile bomo usmerili v to, da ljudem pokažemo, kako ti populisti s svojimi škodljivimi in sramotnimi manevri v resnici škodijo slovenskemu narodu, ne samo slovenski državi. Prepričan sem, da bodo ljudje to spoznali.

Jeseni bo že volilna kampanja, napovedujejo se tudi novi politični akterji, tudi evropski poslanec Prebilič naj bi vstopil v volilno tekmo. Vas kaj skrbi to?

Prepričan sem, da bodo na volitvah šteli samo rezultati. Na začetku mandata smo napovedali, da smo zastavili reforme za dva mandata, in kot vidite, jih bomo v resnici zaključili z zakonodajnim delom v tem mandatu. V naslednjem mandatu bomo pa te reforme potem tudi dokončno izvajali. Delovanje te koalicije je v tem smislu ves čas usmerjeno v drugi mandat. Nič nas ne skrbi. Zakaj? Ker so rezultati tu in ker bodo ljudje tisti, ki bodo na podlagi rezultatov tudi odločali.

Davčna reforma pa ni več na mizi? V tem mandatu je ne bo?

Ne bi prehiteval stvari, počakajmo.