Makroekonomska slika, ki jo napoveduje GZS, je tako nekoliko zmernejša od slike, ki jo napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj.

Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek pravi, da na GZS-ju ne delijo optimizma z Umarjem, ki za prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, čeprav je vlada na tej oceni oblikovala proračun za leti 2011 in 2012. Končna številka rasti BDP-ja bo po njihovem mnenju odvisna od izvajanja načrtovanih naložb v zasebnem in javnem sektorju.

GZS poleg tega za letos napoveduje 1,9-odstotno inflacijo, za leto 2011 pa nekaj več kot dveodstotno. Ob tem je Avberškova opozorila na morebitno in že obstoječe zvišanje cen komunalnih storitev, na zvišanje trošarin in podobne ukrepe, kar gre neposredno v breme gospodarstva, vpliva na izračun makroekonomskih kazalcev, s tem pa tudi na druge procese.

GZS: Brezposelnih bo več
Bolj pesimistični so v gospodarski zbornici tudi pri napovedovanju števila brezposelnih. Pričakujejo namreč, da se bo povečalo in doseglo stopnjo sedmih odstotkov. To bo posledica težav podjetij z likvidnostjo in insolventnostjo, je pojasnila Avberškova. Poslovanje podjetij se sicer izboljšuje, a še vedno ne dosega ravni pred krizo.

GZS opozarja še, da se lahko predvideno zmanjšanje zadolženosti države v letih 2011 in 2012 uresniči na račun investicij. "Čeprav so načrtovane v obsegu okrog milijarde evrov, je to bistveno manj, kot bi bilo potrebno," so prepričani. "Razmere v predelovalni industriji in drugih dejavnostih, tako v Sloveniji kot Nemčiji, od rasti katere smo močno odvisni, so vse prej kot stabilne. Boj za konkurenčnost v podjetjih in konkurenčnost poslovnega okolja postaja vse ostrejši."

Masa za plače mora ostati v dogovorjenih okvirih
V zbornici se bojijo, da masa sredstev za plače za zaposlene v javnem sektorju, za socialne transferje in pokojnine ne bo ostala v dogovorjenih okvirih, saj bi to lahko negativno vplivalo na načrtovane vire za naložbe, s tem pa posledično na rast proizvodnje, prodaje in davčnih osnov gospodarstva.

Avberškova je ob koncu glede proračuna spomnila še, da so odhodki v letih 2010 in 2011 v primerjavi z odhodki v letu 2007, torej v času pred krizo, bistveno višji. GZS zato meni, da bi se morala tudi država, ne le gospodarstvo, prilagoditi slabši ravni poslovanja. "Ne le, da ne sme trošiti več, kot ima, ampak mora privarčevati, da bo lahko zmanjševala javni dolg," so sklenili.

"Javni sektor živi, kot da se ga gospodarski problemi ne tičejo"
Na GZS-ju pozdravljajo tudi zamrznitev stavke dela javnega sektorja, a poudarjajo, da problematika s tem še ni rešena. Predsednik zbornice Stojan Binder, ki pričakuje neomajnost vlade ob zahtevah javnega sektorja, od pogajalskih strani pričakuje rešitev, ki ne bo dodatno obremenjevala javnih financ. Krize po njegovem prepričanju namreč še ni konec.

Po Binderjevih besedah ne gre le za vprašanje izpolnjevanja stavkovnih zahtev za odpravo plačnih nesorazmerij po kolektivni pogodbi javnega sektorja. Gre za nerazumevanje razmer, za Slovenijo dveh hitrosti - od trga odvisni zasebni sektor in javni sektor, ki živi, kot da se jih težave, s katerimi se spopada gospodarstvo, ne tičejo.