Prihodnje leto bo rast po napovedih 1,9-odstotna, v 2012 pa 2,9-odstotna.
Makroekonomska slika slovenskega gospodarstva se je delno izboljšala, zato je tako kot letos tudi v letih 2011 in 2012 pričakovati šibkejšo gospodarsko rast, je povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in dodal, da so napovedi kljub vsemu negotove in podvržene številnim tveganjem.
Med tveganji je omenil predvsem težave, povezane s konsolidacijo javnih financ, morebitno oteženo pridobivanje finančnih virov na trgih in zmanjšanje zunanjega povpraševanja.
KRANJEC: RAST PLAČ DOVOLJ VISOKA
Marko Kranjec je povedal tudi, da je po njegovem mnenju težko razumeti zahteve javnega sektorja, ki so popolnoma izolirane od razmer v gospodarstvu. Opozoril je na to, da so se plače v javnem sektorju pri nas med letoma 2007 in 2009 povečale za več kot 20 odstotkov. Če bi se to prevedlo na razdobje 12 let, ki se uporablja za primerjave med državami, bi to pomenilo rast za okoli 107 odstotkov. To bi Slovenijo približalo rasti plač v javnem sektorju v Grčiji in na Irskem, a na ravni EU-ja je bila v 12-letnem obdobju le 46-odstotna, je povedal. Zatrdil je še, da v Banki Slovenije ne nasprotujejo visokim plačam, a te morajo biti izraz ustvarjene dodane vrednosti v gospodarstvu.
Javnofinančna konsolidacija je nujna
Direktor Analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik pa je poudaril nujnost hitrejše in močnejše javnofinančne konsolidacije doma in v tujini, ki bi lahko sicer prehodno upočasnila rast povpraševanja. Neverodostojna strategija javnofinančne konsolidacije v Sloveniji bi lahko po njegovih besedah povzročila tudi padec bonitetne ocene in podražitev zadolževanja države.
Ovire pri rasti bruto domačega proizvoda bi bile lahko tudi povečanje strukturne brezposelnosti in s tem povezana izguba človeškega kapitala, nadaljevanje težav v gradbeništvu, vnovične zaostritve razmer na finančnih trgih in razdolževanje bank ter s tem povezana nesposobnost bančnega sektorja, da financira pospešeno gospodarsko dejavnost.
Javnofinančno ravnotežje se lahko poruši
Kozamernik je opozoril tudi, da bi stavka lahko prinesla porušeno javnofinančno ravnotežje, kar bi lahko povzročilo zaostritev davčnega primeža in znižanje bonitetne ocene Slovenije, vplivalo na gospodarsko konkurenčnost države in povzročilo podobne zahteve v gospodarskih sektorjih, ki niso podvrženi mednarodni konkurenci. Potencialno bi se lahko povečali tudi pokojninski in socialni izdatki.
Od izida stavke je tako po njegovih besedah odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo še več četrtletij občutilo posledice.
Kranjec pa je v zvezi s tem dejal še, da naše trgovinske partnerice "prav malo briga", zakaj se vlada in javni sektor prepirata, temveč bodo preprosto odpovedale naročila.
"O NLB-ju se v javnosti preveč razpravlja"
Kranjec je komentiral tudi problematiko okoli dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke. Prepričan je, da gre za vprašanje, ki se mu v javnosti posveča preveč razprav, saj je to stvar lastnikov in nadzornika.
Pretekli teden je časnik Finance prinesel novico, da naj bi Banka Slovenije zahtevala 400 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo banke, a Kranjec je njihovo pisanje zanikal, saj naj ne bi dali nikakršne natančne številke.
Kot največjo težavo NLB-ja pa je Kranjec navedel izdelavo ustrezne strategije, ki je nadzorni svet še zmeraj ni sprejel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje