"Ne sme namreč priti do kronične prezadolženosti," je dejal Marko Kranjec. Zato je nujno zmanjševanje javne porabe, saj je povečevanje davčnih obveznosti skoraj nemogoče, zmanjšala pa se je tudi količina pobranih davkov. Kljub temu nekaj možnosti vidi na področjih okoljskih davkov in uvedbe različnih premoženjskih davkov, opozarja pa tudi na nujnost povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

Banke bodo morale kapital privarčevati za krizna obdobja
Med rezervami za zmanjševanje javne porabe Kranjec vidi tudi reformo zdravstvenega sistema in vsaj začasno zmanjšanje izdatkov na vsaj nekaterih področjih, kot je obrambno. Ob tem bi bilo treba povečati učinkovitost javnega sektorja z manj zaposlenimi. O pokojninskem sistemu je dejal, da lahko reforma teži zgolj k podaljševanju delovne dobe, saj dajatev ni mogoče podaljševati v nedogled, pokojnin pa tudi ni mogoče znižati.

O krizi bančnih sistemov je guverner dejal, da je postalo očitno, da bodo morale banke v prihodnje v dobrih časih več kapitala nameniti za krizna obdobja. Tudi slovenske banke si morajo zagotoviti stabilnejše dolgoročne vire, saj so se po vstopu v evroobmočje sorazmerno izdatno zadolževale na kapitalskih trgih.

Tudi to leto bo težko za banke
V krizi so se bankam bistveno zmanjšali dobički, lani so bili namreč za polovico nižji kot leto prej. Skupaj so znašali okoli 160 milijonov evrov. Ker imajo banke v svojih portfeljih precej problematičnih terjatev, za katere bodo morale izvajati slabitve, bo težko tudi letošnje leto. Vse je po Kranjčevih besedah obvladljivo, Banka Slovenije pa si želi, da bi lastniki čim večji delež dobičkov ohranili kot zadržani kapital.

O obnovitvi recesije Kranjec ni želel ugibati. Pojasnil je, da je kratkoročno nujno potrebno pridobiti zaupanje trgov in stabilizirati gospodarstvo, da bo to lahko pozneje raslo z višjo stopnjo. V povprečju po njegovem mnenju svetovno gospodarstvo deluje dobro, a je res, priznava Kranjec, da so v težavah predvsem razvite države.