V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spomnili na statistične podatke za april, po katerih je Slovenija zaznala daleč največji, skoraj osemodstotni, mesečni padec industrijske proizvodnje. V območju evra kot celoti se je medtem aprila v mesečni primerjavi proizvodnja celo okrepila za odstotek, v celotni Evropski uniji (EU) pa za 0,7 odstotka.

Sorodna novica Industrijska proizvodnja v EU-ju aprila z rastjo, Slovenija z največjim mesečnim padcem

"Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov," so prepričani v zbornici. Kot spominjajo, že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za več kot 20 odstotkov.

Po podatkih Analitike GZS-ja se je od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zaznali v papirni industriji (-21 odstotkov), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19 odstotkov), obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji pohištva (-12 odstotkov) ter v obdelavi kovin (-10 odstotkov).

Alarmanten je po navedbah zbornice tudi podatek, da dejavnosti, ki so v tem obdobju zaznavale več kot petodstotni padec industrijske proizvodnje, zaležejo za 35 odstotkov celotne industrijske proizvodnje.

GZS poziva k cenovni kapici za velika industrijska podjetja

Na GZS-ju so ob tem dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja. Če ta industrija ne bo imela konkurenčnih poslovnih pogojev, pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem.

Sorodna novica Talum ugaša elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Pripravili bodo program presežnih delavcev.

V zbornici so pri tem spomnili na svoje ocene, da bo Slovenija, če ne bo zaščitila gospodarstva, na letni ravni izgubila več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov. Na majskem dogodku na to temo so gospodarstveniki iz reprezentativnih delodajalskih združenj med razlogi poudarili previsoke cene električne energije in zahtevali ukrepe, ki so, kot pravijo, primerljivi tistim drugje po EU-ju.

Gospodarska združenja tako že nekaj časa vlado pozivajo, naj cene elektrike po vzoru gospodinjstev in malih poslovnih uporabnikov ter malih in srednjih podjetij regulira tudi za velika in energetsko intenzivna podjetja. Ta morajo za stroškovno razbremenitev zaprositi za pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje, ki po navedbah GZS-ja zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne daje želenega učinka.

V GZS-ju pravijo, da vztrajajo pri teh in drugih pozivih, da je treba negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti.