Tako so se prej predvidljivi plačilni roki podaljšali na zakonskih 120 dni, dobavitelje pa se izsiljuje z blagovnimi posojili prek 180 dni, opozarjajo na GZS-ju. Ob tem javni naročniki obljubljajo posle po dampinških cenah s plačilom čez eno leto ali dve. Od vlade in ministra za finance v GZS-ju tako zahtevajo intervencijske ukrepe za premoščanje neizvedljivih določb zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Zakon je začel veljati marca letos, njegov namen pa je bil z uvedbo omejitve plačilnih rokov izboljšali likvidnost v podjetjih. Zakon je uvedel tudi obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti.

V podjetjih iz živilske panoge, ki oskrbujejo predvsem šole, vrtce in bolnišnice, se je plačevanje zmanjšalo za 90 odstotkov, v pobot pa svoje obveznosti prijavljajo tudi javni zavodi, kar pomeni, da dobavitelji zaman čakajo na svoja plačila.

GZS: Zakon sprejet brez upoštevanja realnih okvirov poslovanja
V Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer so prvi pobot izvedli v petek, se ne strinjajo s tarifo, ki jo je v ponedeljek določila vlada, in po kateri znaša nadomestilo eno tisočinko dejanskega pobotanega zneska oziroma ne manj kot 2,6 evra. Ukrep terja prilagoditev informacijske podpore, čas in denar, zato proti njemu protestirajo tudi računovodski servisi, davčni svetovalci in drugi. Zakon namreč prehodnega obdobja za obvezni pobot ni predvidel.

Na GZS-ju zato opozarjajo še, da urgence podjetij, ki ne grozijo z nepokorščino, ampak bi želela izvajati zakone, terjajo odgovor, "kako in zakaj je mogoče sprejemati zakone brez upoštevanja realnih okvirov poslovanja".