V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v dopisu vladi in poslanskim skupinam poudarjajo, da predlog osmega protikoronskega zakona prinaša rešitve za nekatere izzive, ki so za gospodarstvo pomembni. Pozdravljajo predvsem podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila in popolno kritje stroškov, ki jih ima delodajalec z zaposlenim, ki je na čakanju na delo, torej bruto bruto, za tiste dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki, pa tudi blažitev učinkov dviga minimalne plače in spremembe pri kriznem dodatku.
Želijo večje subvencioniranje minimalne plače
Ob tem pa zbornica predlaga dvig subvencije za minimalno plačo s 50 na 70 evrov in podaljšanje trajanja ukrepa subvencioniranja do konca leta ter črtanje nekaterih dodatnih pogojev. Finančni učinek teh ukrepov ocenjuje na 4,6 milijona evrov mesečno oz. 27,3 milijona evrov za polletje oz. 55 milijonov evrov za celotno leto.
Pri ukrepu subvencioniranja čakanja na delo predlagajo znižanje pogoja padca prihodkov v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ali 2019 na 10 odstotkov. Pri subvencioniranju skrajšanega delovnega časa medtem predlaga znižanje pogoja za upravičenost na pet odstotkov zaposlenih, ki morajo biti vključeni v ukrep.
Pri obeh ukrepih pa naj bo prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu sorazmerna trajanju ukrepa.
GZS predlaga tudi, da ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti velja do 30. aprila letos, z možnostjo, da ga vlada s sklepom podaljša. "Gre za interventni ukrep, zato naj bo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije," še poudarjajo v zbornici.
Prekinitev pogajanj s sindikati
Sindikati se medtem do zdaj na vsebino v ponedeljek sprejetega predloga osmega protikoronskega zakona še niso odzvali.
Vlada je sicer preteklo soboto s socialnimi partnerji začela usklajevanja o osmem svežnju ukrepov, a jih še isti dan prekinila. Sindikalne centrale so bile namreč nezadovoljne s potekom pogajanj, ker, kot so navedli sindikati, vladni predstavniki niso imeli mandata, da se o predlogih socialnih partnerjev uskladijo.
Na ministrstvu za delo so v torek pojasnili, da je bil namen usklajevanj prisluhniti predlogom socialnih partnerjev, jih evidentirati in se pozneje do njih tudi opredeliti.
"Ministrstvo je kar nekaj predlogov socialnih partnerjev, ki so se nanašali na ukrepe, ki jih vsebuje predlog osmega protikoronskega zakona, upoštevalo," so poudarili.
Dodali so, da predlogov, ki se niso nanašali na vsebino zakona in so imeli visoke finančne posledice, niso mogli upoštevati in o njih nadaljevanje usklajevanj tudi ni več smiselno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje