Kot je na spletni novinarski konferenci povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, želijo z osmim protikoronskim zakonom pomagati gospodarstvu, da bo kljub dodatnemu pritisku zaradi epidemioloških razmer zdržalo in bo pripravljeno na pospešitev dejavnosti, ko se bodo razmere stabilizirale.

Podjetjem se tako napoveduje podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ki ga je država, da bi preprečila odpuščanje delavcev, delodajalcem ponudila kot enega prvih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, a se bo po trenutni ureditvi 31. januarja iztekel. Ukrep bodo podaljšali najmanj do konca aprila.

Podrobnosti glede subvencioniranja dviga minimalne plače Cigler Kralj ni predstavil, je pa poudaril, da bo država gospodarstvu pomagala nositi to breme. "Pomembno je namreč, da slišimo vse strani. Kot minister za delo ne smem spregledati na eni strani zaposlenih, ki si za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo – in neto plače v Sloveniji so prenizke –, na drugi strani pa delodajalcev, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače," je poudaril.

Sorodna novica ZSSS pričakuje minimalno plačo v znesku vsaj 847 evrov neto

NSi si prizadeva za rešitev v obliki davčne razbremenitve vseh plač

Z letošnjim januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače namreč uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20, a ne za več kot 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da številna podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ni sprejemljiva.

Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila. Znesek minimalne plače sicer določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga najpozneje do 31. januarja objavi v uradnem listu.

Cigler Kralj je poudaril, da si v NSi-ju sicer prizadevajo za dolgoročnejšo rešitev v obliki davčne razbremenitve vseh plač. "S tem bi ljudem ostalo več, hkrati pa delodajalci ne bi bili dodatno obremenjeni," je dejal. "To je najboljša, pravična in solidarna rešitev na tem področju," je prepričan. Podrobnosti predloga osmega protikoronskega zakona bi bile lahko sicer znane sredi prihodnjega tedna, je še napovedal minister za delo.

GZS: Krizni dodatek povzroča nezadovoljstvo

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je glede dviga minimalne plače ocenil, da uskladitev ne bo višja od zakonsko določene spodnje meje, to je pri 1025 evrih bruto.

V komentarju, ki so ga posredovali z GZS-ja, je opozoril tudi, da krizni dodatek za zaposlene povzroča nezadovoljstvo. Do njega bo po vsej verjetnosti namreč upravičenih manj zaposlenih, saj sta ministrstvi za finance in delo določili, da so tudi izplačani dodatki v decembru del zadnje izplačane plače. "Menimo, da bo tako brez kriznega dodatka ostalo okoli od 15 do 20 odstotkov sicer upravičenih oseb," je zapisal.