Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da rast izvoza kaže, da so slovenski izvozniki še naprej ključno gonilo rasti slovenskega gospodarstva in da uspešno kljubujejo pastem na mednarodnih trgih. Vendar pasti in izzivov za gospodarstvenike v mednarodnem prostoru ne manjka.

Slovenski izvozniki se tako spopadajo z mednarodnimi sankcijami, uvedenimi proti Rusiji, ki je šesti največji izvozni trg slovenskega gospodarstva. Tu so še zaostrene varnostne in gospodarske razmere v Ukrajini, negotovost, ki je zaradi ostrih spopadov v Siriji in Iraku zajela tudi Turčijo, spopadajo se s pojavom ebole v Zahodni Afriki in navsezadnje z vse bolj črnogledimi napovedmi o dogajanju v nemškem gospodarstvu.

Največ izvoza na nemški trg
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so slovenska podjetja pričakovano največ izvozila na nemški trg. Nemčija predstavlja skoraj 21 odstotkov celotnega izvoza slovenskega blaga, v prvih sedmih mesecih pa so slovenska podjetja na ta trg izvozila 5,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

"To je pomembno predvsem zaradi zloveščih napovedi, da naj bi se nemško gospodarstvo že drugi kvartal zapored ohlajalo, kar naj bi vplivalo na celotno evroobmočje," pravijo v GZS-ju. Upočasnjena rast nemškega gospodarstva je v največji meri posledica manjšega povpraševanja na Kitajskem in na evropskih trgih, nekaj pa k negativnim napovedim prispeva tudi rusko-ukrajinska kriza.

Pri ključnih slovenskih izvoznikih zmanjševanja naročil na nemškem trgu še ne opažajo. Več zaskrbljenosti kot med proizvajalci proizvodov za končno porabo je med dobavitelji nemškim podjetjem, ki delujejo na medorganizacijskih (B2B) trgih.

Manjši izvoz v Rusijo
Rusko-ukrajinska kriza vpliva tudi na izvoz blaga v Rusijo, ki se je od januarja do julija letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 6,5 odstotka oziroma dobrih 40 milijonov evrov.

Še bolj je upadel slovenski izvoz na ukrajinski trg, ki se je zmanjšal za skoraj petino oziroma dobrih 27 milijonov evrov. Dogajanje na omenjenih trgih je v skladu z avgustovskimi napovedmi GZS-ja, da bo izvoz na oba trga letos za okoli 100 milijonov manjši kot leta 2013.

Pričakovani izpad ni zanemarljiv, saj je to le malo manj od skupne vrednosti lanskega slovenskega izvoza blaga na brazilski in indijski trg.

Vrednost slovenskega izvoza na hitro rastoče trge t. i. skupine BRIKS v letošnjem letu ostaja skromna. Ob Rusiji se je v prvih sedmih mesecih občutno zmanjšal tudi izvoz v Južnoafriško republiko (- 24,8 odstotka) in Indijo (- 11,9 odstotka), nekoliko manj pa so slovenska podjetja izvozila tudi na Kitajsko (- 0,3 odstotka). Podatki kažejo, da ne izkoriščamo dovolj priložnosti na nekaterih trgih, kjer imajo visoke stopnje gospodarske rasti.

"Nadaljnji upad izvoza smo, z izjemo Hrvaške, zaznali tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, za več kot 10 odstotkov manj pa so slovenski izvozniki v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izvozili tudi v Turčijo," še opozarja GZS.

Na drugi strani je več izvoza na Hrvaško (+ 29,7 odstotka) in v Avstrijo (+ 16,2 odstotka). Ob sicer nižji osnovi se je za več kot petino slovenski izvoz blaga povečal tudi na trg Združenih držav Amerike (+ 22,7 odstotka).

Večja odvisnost od EU-ja
Odvisnost slovenskega gospodarstva od trgov EU-ja se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem še povečala. Omenjeni trgi namreč predstavljajo kar 76,4 odstotka celotnega izvoza. "Če k temu prištejemo še trge nekdanje Jugoslavije, vidimo, da slovenska podjetja kar 83 odstotkov izvoza ustvarijo na evropskih trgih, od tega pa večina našega blaga konča na nam bližnjih, tradicionalnih izvoznih trgih," poudarjajo na GZS-ju.