Podjetja se ob rasti cen energentov, surovin in storitev najpogosteje spoprijemajo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem dobička iz poslovanja, konkurenčnosti in nižanjem tržnega deleža, sporoča Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Vse manjši zakup energentov

Anketirana podjetja imajo za letos zakupljenih skupaj v povprečju 62 odstotkov potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 odstotkov) potreb po zemeljskem plinu. Delež zakupa se z oddaljenostjo obdobja zmanjšuje, saj imajo za leto 2023 zakupljenih skupaj le še okoli 19 odstotkov potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot osem odstotkov potreb po električni energiji in blizu 12 odstotkov potreb po zemeljskem plinu.

V povprečju so anketirana podjetja poročala o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na isto obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v tem obdobju v povprečju povečal za 4,7 odstotne točke, podjetja pa predvidevajo, da bo porast stroškov energije letos glede na leto 2021 konec leta še višji.

Uporabniki v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja papirja, stekla, jekla, aluminija, del kemije) so že lani zaznali dvig stroškov energije v prodajnih prihodkih, in sicer v povprečju za 1,7 odstotne točke. Še očitnejši pa je dvig v letošnjem letu, ko znaša 7,2 odstotne točke, so poudarili pri GZS-ju.

Sorodna novica Vasle: ECB bo julija po pričakovanjih dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke

Ta podjetja zakupijo med 60 in 90 odstotki energije vnaprej, ostalo pa kupijo po dnevnih cenah. Vedno bolj se odločajo za zakup energentov za prihodnja obdobja v več korakih, izvajajo razpršitev virov nabave, aktivneje sodelujejo z dobavitelji, tekoče spremljajo dogajanje na trgu energentov ter pripravljajo strategije iskanja nadomestnih energetskih virov.

Naraščajoči stroški nakupa surovin

Hkrati so anketirana podjetja v povprečju poročala o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin v obdobju od januarja do maja glede na isto obdobje lani. Med surovinami se je po njihovih navedbah najbolj podražil zemeljski plin (+560 odstotkov), ocetna kislina (+320 odstotkov) in antracid (+277 odstotkov). Močno so se podražili tudi jeklo (+73 odstotkov), aluminij (+63 odstotkov), celuloza (+52 odstotkov), so zapisali.

Na zbornici na podlagi ankete ugotavljajo, da so se anketiranim podjetjem strateške surovine v povprečju podražile še bolj kot vsi stroški surovin skupaj, in sicer za približno 10 odstotnih točk več. Poleg tega jih večina poroča o daljših dobavnih rokih, višjih cenah od pričakovanih in planiranih ter zamudah dobav.

Cantarutti: Še vedno nismo prejeli odgovora od vlade

"To so močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade," je rezultate ankete komentiral generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti. "Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najpozneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo," so generalnega direktorja povzeli na zbornici.

Ob tem je Cantarutti dejal, da na GZS-ju še vedno niso prejeli odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem, in dodal, da je GZS pripravljen aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov.