V slovenskem bančnem sistemu ni dovolj sredstev za tekoče 'servisiranje' gospodarstva, opozarja GZS. Foto: EPA
V slovenskem bančnem sistemu ni dovolj sredstev za tekoče 'servisiranje' gospodarstva, opozarja GZS. Foto: EPA
Kot menijo na GZS-ju, povečanje plač v zdravstvu pomeni izgubo. Foto: MMC RTV SLO

Kot meni generalni sekretar GZS-ja Samo Hribar Milič, namreč ukrepi v omenjenem obsegu ne zadoščajo za to, da bi preprečili, kar bi se lahko zgodilo. Razmere so zelo resne in potrebujejo hitro ukrepanje, je poudaril.

Kot je še opozoril Hribar Milič, je nujno razbremeniti tekoče poslovanje gospodarstva, zagotoviti pritok likvidnostnih sredstev in skrajšati plačilne roke, ki jih ima država do gospodarskih subjektov. V nasprotnem primeru lahko po njegovih besedah pričakujemo zelo črne scenarije.

V slovenskem bančnem sistemu ni dovolj sredstev za tekoče servisiranje gospodarstva, zaradi česar narašča nelikvidnost in se zmanjšuje redno poravnavanje obveznosti do bančnega sektorja in med poslovnimi partnerji, je še dejal.

Prepočasna administracija?
"Ugotovili smo, da so v proračunskih virih predvideli 230 milijonov evrov za financiranje subvencij za skrajšanje delovnega časa," je navedel. To naj bi zadoščalo za 330.000 zaposlenih, če bi vsak dobil 720 evrov, toda, kot meni, država ni sposobna dovolj hitro speljati potrebnih adminsitrativnih postopkov, zaradi česar teh sredstev slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih po njegovem mnenju ne bo moglo porabiti.

Gospodarska rast nižja od napovedi?
Tudi napoved, da bomo imeli gospodarsko rast, ki bi presegala en odstotek, je po besedah generalnega sekretarja GZS-ja vse bolj majava, saj sta presahnila glavna vzvoda gospodarske rasti: izvozna aktivnost in domače investicijsko povpraševanje. Odboj od dna gospodarskih aktivnosti pa naj bi pričakovali nekje v letu 2009, a ni jasno, kdaj.

Prihodnost so tuji trgi
Hribar Milič vladi tako predlaga, da zagotovi določeno podporo za nastopanje na tujih trgih v letu 2009 tistim gospodarskih subjektom, ki imajo priložnost, da na teh trgih uspejo. Država po njegovem mnenju lahko naredi zelo veliko za hitrejši preboj in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Opozoril je tudi na to, da so področja, kjer je mogoča racionalizacija javne porabe, številna.

Izvršna direktorica za socialni dialog Tatjana Čerin pa je opozorila na razmere v zdravstvenem sistemu, saj je zakon o sistemu plač predvidel tako povečanje sredstev, da se bodo kmalu spoprijeli z izgubo. Poudarila pa je še problematično koriščenje bolniške odsotnosti, saj je bilo po njenih besedah leta 2006 zaradi boleznin izgubljenih 11 miljionov delovnih dni.

E. S.