Upravni odbor GZS-ja je obravnaval predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Člani odbora so ocenili, da rešitve, predvsem tiste z reforme trga dela, ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zniževanju stroškov dela.

Brane Lotrič iz podjetja B & B je dejal, da gre pri reformi le za "zamaskirane popravke, ki naj bi dajali vtis, da se na tem področju nekaj dogaja" in dodal, da "dejansko ta predlog ne doprinaša kaj dosti niti k pravicam zaposlenih niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev".

Lotriča je zmotil predvsem umik predvidenega posega v plačan odmor za malico in govorjenje o 40 urah dela tedensko. "Ali torej res ne moremo na glas povedati, da pri nas že vrsto let delamo samo 37 ur in pol na teden?" je vprašal in dodal, da je treba reči bobu bob. "Če si zaslužil 1.000 evrov, potem si zaslužil 1.000 evrov. Ne pa da imaš osnovno plačo, pa dodatek za meglo, pa za prehrano, prevoz na delo, pa dnevnice, pa kilometrino. Tukaj sami pred seboj skrivamo dejansko stanje," je dejal Lotrič.

Da ne gre resnično za reformo, meni tudi Andrej Mate iz Inlesa. Šlo naj bi le za "spremembice". Vladni predlog po njegovem mnenju ne zagotavlja razbremenitve gospodarstva, mednarodne primerljivosti in fleksibilnosti. "Celo nasprotno," je dejal Mate in dodal: "Stališče mnogih v gospodarstvu je, da je veliko bolje, da ostane sedanja delovnopravna zakonodaja, ki je za delodajalce boljša."

Gospodarstveniki so se zavzeli tudi za to, da se s sprejemanjem reforme ne bi hitelo. Mate je dejal, da bi bilo boljše, da se reformo sprejme pozneje, kot pa da se le naredi kljukico.

B. V.