Sejem je priložnost za nove posle in partnerstva, je ob odprtju 52. mednarodnega sejma obrti in podjetništva (Mos) dejal gospodarski minister Matjaž Han. Ob tem je poudaril pomen podjetništva za Slovenijo. Obrtniki in mala podjetja predstavljajo veliko večino podjetij, zaposlujejo 70 odstotkov vseh delavcev in ustvarijo 65 odstotkov vseh prihodkov, zato jim mora država pomagati, da preživijo v teh kriznih razmerah, je dejal Han in pojasnil, da je gospodarsko ministrstvo letos gospodarstvu namenilo 670 milijonov evrov, večina sredstev je namenjena obrtnikom, malim in srednjim podjetjem. Han je ob tem opozoril, da mora svojo nalogo opraviti tudi EU. "V 14 dneh bo jasno, kaj se bo zgodilo oz. ali bomo šli v smeri energetske kapice oz. kakšne druge regulacije. Jasno pa je, da tako nizkih cen, kot smo jih imeli pred nekaj leti, ne bo več," je dejal.

Odprtja so se poleg Hana med drugim udeležili tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Peter Pišek, celjski župan Bojan Šrot in izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. Ta je poudaril izzive obrtnikov in podjetnikov, pri čemer je kot največjega navedel visoko ceno energije. "Pandemija covida-19, še bolj pa vojna v Ukrajini, sta razgalili vse težave globalizacije," je poudaril. Zato si je več treba prizadevati za samooskrbio, je dejal.

O energetski draginji je spregovoril tudi Pišek. Kot je dejal, številni obrtniki in podjetniki opozarjajo, da je zaradi tudi do petkrat višjih cen elektrike ogrožen celo njihov obstoj. V OZS-ju z dosedanjimi rešitvami vlade niso najbolj zadovoljni, saj ukrepi ne naslavljajo vseh. Zato predlagajo energetsko kapico in vnovičen ukrep čakanja na delo, ki se je med pandemijo izkazal za zelo učinkovitega. Pišek je tudi opozoril na pomanjkanje kadra.

Organizatorji pričakujejo približno 60 tisoč obiskovalcev

Na 54. Mosu bo okoli 600 razstavljavcev iz 10 držav, skupaj z zastopanimi podjetji pa je prijavljenih skoraj 1000 razstavljavcev iz 20 držav. Organizatorji pričakujejo približno 60 tisoč obiskovalcev. Sejem je razdeljen na področja gradnja in obnova doma, turizem in prehrana, kamping in karavaning, oprema in materiali za obrt in industrijo, poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini ter izdelki splošne porabe. V ospredju je samooskrba, najbolj prehranska in energetska. Ob sejmu bo potekalo državno tekmovanje mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih SloveniaSkills 2022.

Na sejmu v Celju se predstavljajo mikro, majhne in srednje družbe, ki jih je sicer v Sloveniji po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) 119.000, predstavljajo pa dobro polovico prihodkov v slovenskem gospodarstvu. V letu 2021 je malo gospodarstvo ustvarilo skupaj 58,8 milijarde evrov prihodkov, okoli 62 odstotkov celotne dodane vrednosti in 68 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju.

Poslovanje malega gospodarstva in trgovine je bilo v minulih dveh letih na udaru predvsem zaradi epidemije covida-19 in posledično omejitev, vendar je že v lanskem letu preseglo ravni poslovanja iz leta 2019, kljub pritiskom na cene energentov in višanja cen življenjskih potrebščin, so navedli v GZS-ju v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali po seji upravnega odbora zbornice, ki je potekala po uradnem odprtju Mosa.

Upravni odbor GZS-ja je gostil ministra Hana, ki je zbranim pojasnil, kako se je vlada lotila ukrepov zaradi visokih cen energentov. Napovedal je skorajšnji ukrep čakanja na delo z upanjem, da ga v praksi ne bo treba uporabiti. Kot je še dejal, je vlada pripravljena prisluhniti tudi predlogu GZS za zvišanje deleža sofinanciranja stroška električne energije in zemeljskega plina, a je za to po ministrovih besedah potrebna sprememba zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen. Novelacijo zakona je napovedal po hitrem postopku in izrazil pričakovanje, da bo postopek izveden najkasneje prihodnji mesec. Sprejel je tudi pobudo o avansiranju te pomoči ter o možnosti moratorija na odplačilo kreditov.

Han je v okviru srečanja z upravnim odborom GZS-ja izpostavil tudi potrebo po ukrepanju Evropske komisije in zagotovil, da bo Slovenija v Bruslju glasna.

Gospodarsko ministrstvo bo pripravilo posvete o priložnostih gozdarsko-lesnega sektorja za povečanje surovinske samooskrbe gospodarstva, razpravo o poti do višje dodane vrednosti turizma ter predstavitev smernic OECD-ja za večnacionalne družbe za odgovorno poslovno ravnanje. Tržni inšpektorat bo pripravil predstavitev obveznosti podjetij pri prodaji po spletu in predstavitev sistema za skladnost neživilskih proizvodov.

OZS pa se bo skupaj s sekcijami, območnimi zbornicami in poslovnimi partnerji predstavila na več kot 700 kvadratnih metrih. Med osrednjimi dogodki bosta ulica obrti s predstavitvijo 11 obrtnih poklicev ter mednarodno poslovno srečanje, ki bo letos privabilo obrtnike in podjetnike iz devetih držav.

Napoved krepitve mreže ekonomskih svetovalcev na predstavništvih

Na MOS-u je potekal tudi 11. dan slovenske gospodarske diplomacije. Odprla ga je zunanja ministrica Tanja Fajon. Dejala je, da bo zunanja politika v kar največji meri sledila potrebam slovenskega gospodarstva in njegovi uspešni internacionalizaciji.

Ob tem je zagotovila, da se bodo še naprej močno angažirali v največjih gospodarskih partnericah Slovenije, kot so Nemčija, sosednje države in države Zahodnega Balkana. Obenem je napovedala iskanje priložnosti na potencialnih novih trgih v srednji in jugovzhodni Azija ter Afriki, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.

"Odločno bomo pomagali slovenskemu gospodarstvu z odpiranjem vrat na novih trgih," je ministrica dejala zbranim. To bodo med drugim storili z odpiranjem novih diplomatskih predstavništev tam, kjer so za odprtje posebej zainteresirana slovenska podjetja.

Po besedah Fajonove sta gospodarstvo in zunanja politika tista, ki gradita podobo Slovenije v tujini in s tem soustvarjata zaupanje v državo in njeno privlačnost za tuje vlagatelje. Skupna naloga je državo predstaviti kot moderno, zeleno, inovativno in odprto, z visoko izobraženim kadrom.

"Dodatno bomo okrepili mrežo ekonomskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih in jim omogočili boljše pogoje dela," je povedala ministrica. Kot je pojasnila, v tujini trenutno deluje 58 diplomatskih predstavništev in konzulatov, na njih se le 17 diplomatov v tujini ukvarja z ekonomskim področjem.

To je po oceni Fajonove premalo, na kar jo, kot je pojasnila, opozarjajo tudi slovenska podjetja. Ob tem se je zavezala k hitremu ukrepanju.

Uvodnim nagovorom je sledila okrogla miza z naslovom Kaj lahko skupaj naredimo, da bomo na področju energetike zavarovali prihodnost in blaginjo državljanov Slovenije? Na panelu pa so sodelovali predsednik uprave Bisola Uroš Merc, direktor Elesa Aleksander Mervar, direktor podjetja NGEN Roman Bernard, glavna direktorica Geoplina Vanja Lombar in glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.

Sodelujoči na okrogli mizi so predstavili izzive energetske diverzifikacije pri iskanju alternativnih virov s poudarkom na obnovljivih virih energije. Spregovorili so tudi o vojni v Ukrajini in njenih negativnih posledicah pri zagotavljanje potrebne energetske in prehranske varnosti.

Fajonova se je ločeno sestala s predstavniki energetskih podjetij, ki so sodelovali na okrogli mizi, in jim ponudila podporo in pomoč slovenske diplomacije, so še sporočili iz ministrstva.