Zakon bo ob nadaljnjem padanju borznih cen učinkoval, če pa gospodarstvo ne bo doseglo konkurenčnosti, kakršne si vsi želijo, pa bodo v prihodnjih tednih ali mesecih sprejeli nove ukrepe, je napovedal minister za gospodarstvo Matjaž Han in dejal, da so pri pripravi zakonodaje v največji mogoči meri upoštevali začasni krizni okvir za državne pomoči v EU-ju. "Morali pa smo upoštevati tudi proračunska sredstva, ki jih imamo na rezervi za prihodnje leto," je dodal.

Minister Han je tudi v pismu podpredsednico Evropske komisije Margrethe Vestager in komisarja za notranji trg Thierryja Bretona pozval k temu, da se evropski začasni okvir čim prej spremeni, "da se ne pojavljajo prevelike razlike v konkurenčnosti glede cen elektrike in plina na ravni držav EU-ja".

Infrastrukturno ministrstvo zavrača očitke gospodarstva

Na ministrstvu za infrastrukturo pa zavračajo očitke, da vlada za gospodarstvo ne stori dovolj. Nasprotno, redno sprejemajo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državni in evropski ravni, so zapisali.

Na ministrstvu za infrastrukturo so se s tem odzvali na opozorila predstavnikov delodajalskih organizacij, da zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je potrdil DZ, ne rešuje problematike visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Čeprav bodo slovenska podjetja po zakonu deležna subvencionirane cene energentov, pa bodo te še vedno tudi do petkrat višje, kot jih plačujejo konkurenti v tujini, so opozorili.

Zagotovili so, da se s predstavniki gospodarstva sestajajo in intenzivno iščejo skupne rešitve že od septembra. "V tem času smo se mnogokrat strinjali glede skupnih rešitev za omilitev učinkov energetske krize na slovensko gospodarstvo in na podlagi tega sprejeli kar nekaj usmerjenih ukrepov," so zapisali.

Sorodna novica DZ potrdil pomoč gospodarstvu v energetski krizi, toda kako zadovoljni bodo delodajalci?

Vrednost sofinanciranja stroškov električne energije in plina podjetjem so za leto 2022 ocenili v vrednosti 80 milijonov evrov, subvencije zaradi visokih cen energije za leto 2023 pa bodo državni proračun obremenile za 1,2 milijarde evrov.

Navedli so še, da so zaradi ugodnih razmer 11. novembra predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj nemudoma pristopijo k sklenitvi pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. Toda številna podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so se medtem znova zvišale, so sklenili.

Vseeno je vlada 29. novembra z uredbo določila mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce. V skladu z njo je dobavitelj dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalca temu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi po fiksni ceni za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene z uredbo natančno določen.

Ob tem so potrdili, da so nekatere države res uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, a dodali, da gre za kršitve trenutno veljavne evropske zakonodaje.

Golob: Položaj gospodarstva rešuje samo skupaj z ukrepi na evropski ravni

Premier Robert Golob pa je na novinarski konferenci, namenjeni podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Bosni in Hercegovini, poudaril, da se lahko položaj gospodarstva rešuje samo skupaj z ukrepi na evropski ravni. Pričakuje, da bodo ti v ponedeljek na zasedanju ministrov EU-ja za energijo tudi potrjeni in sprejeti.

Pri tem se mu zdi popolnoma vseeno, ali bo kapica na borzne cene zemeljskega plina določena pri 150, 200 ali 250 evrov na megavatno uro, saj je, kot je poudaril, pomembno pokazati jasno voljo za intervencijo na trgu. "Ni pomembna višina, ker to lahko kadar koli spremeniš, ampak regulatorni okvir," je bil jasen.

Ugotovil je, da so se cene zemeljskega plina zaradi novic, da bo sveženj ukrepov s kapico vred v ponedeljek potrjen, že začele gibati v pravo smer. "To je bilo to, kar smo tudi želeli. Zato bo pritisk na gospodarstvo z vidika cenovnih razmerij manjši," je še dodal.