Po vladnem posegu v vodstvo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), s katerim sta mesto izgubila, zdaj že nekdanja, izvršni direktor Torbjörn Månsson in predsednik upravnega odbora Lars Nyberg, so se na vlado usule kritike. Težke. O korupciji, klientelističnih interesih in vmešavanju v neodvisnost DUTB-ja. Danes pa so sledile še kriminalistične preiskave na sedežu slabe banke. O delu DUTB-ja in o vzrokih za odhod dela vodstva DUTB-ja je za TV Slovenija spregovoril tudi Finec Janne Harjunpää. Vabljeni k branju.

G. Harjunpää, najprej se posvetiva današnjim dogodkom. Policija je obiskala DUTB. Kaj so preiskovali?
Res so bili tu. Kolikor vem, niso prišli zaradi primerov, temveč zaradi zaposlitve prvega vodstva in poslovanja pred nekaj leti.
Posvetiva se dogodkom v zadnjih štirinajstih dneh. Zakaj je vodstvo DUTB-ja spregovorilo šele zdaj? Zakaj ni javnosti že prej povedalo za politične pritiske?
Zdi se mi, da se je vse zgodilo nenadoma, precej na hitro. Upravni odbor, katerega član sicer nisem, je imel intenzivne pogovore s finančnim ministrstvom, z lastniki. Ko je vse to izbruhnilo, sem videl, da je, zdaj že nekdanji, predsednik govoril z novinarji. Mislim, da so zadevo objavili, ko je bila urejena.

Zakaj sta po vašem mnenju morala oditi g. Nyberg in g. Mansson?
Mar ni očitno? Ukvarjamo se z odmevnimi primeri. Očitno smo stopili na veliko žuljev, zato moramo oditi. Drugo pa težko razumem. Upravljamo 2.000 milijonov evrov premoženja. Že zelo dolgo se ukvarjam s podobnimi poslovnimi projekti, pa še nikoli nisem videl tako hitre razrešitve predsednika in direktorja brez izbranih naslednikov. Poleg tega je celo lastnik izjavil, da sta delala dobro. Zaradi nekaj deset tisoč evrov, če prav razumem. Če upoštevamo, da vas DUTB stane več milijonov na mesec, to dvoje res ni primerljivo. Ne morem sklepati drugače, kot da ne gre le za plače.

So politiki ali lobisti poskusili kako vplivati na vas?
Prav pred nedavnim. Govorim o medijih. Predstavniki lastnika so mi pojasnjevali, da je treba skoraj povsem prevetriti strategijo DUTB-ja. To se mi je zdelo precejšnje vmešavanje v naše delo.

Če pogledava T-2, podjetje posluje tekoče, zaposluje nove delavce, število strank se povečuje. Zakaj ste predlagali stečaj T-2? Zaradi Telekoma Austria, ki naj bi kupil T-2?
Zato zagotovo ne. Kupec še ni določen. Gre samo za to, ali mora podjetje oziroma lastniki kapitala davkoplačevalcem poplačati 140 milijonov evrov dolga. Načrt za prestrukturiranje je bil izdelan, preden je primer prevzel DUTB. Po tem načrtu je žal dokaj verjetno, da jim tega dolga ne bo treba poravnati. S stečajem bi se izognili temu načrtu prestrukturiranja, rešili bi denar davkoplačevalcev.
Če stečaj ne uspe, bodo podjetje in lastniki ta denar precej verjetno obdržali, ničesar ne bodo vrnili. Denar bodo obdržali, davkoplačevalci pa ne bodo dobili niti lastniškega deleža. Kot skrbni predstavniki davkoplačevalcev ne moremo ukrepati drugače, kot da poskusimo ta denar rešiti s postopkom stečaja T-2.
Podjetje je v stečaju že nekaj mesecev, pa ni zatemnitev, ni odpuščanj, nobenih zapletov v delovanju. Podjetje dela dobro. Ko in če se bo stečaj lahko nadaljeval, bo upravitelj profesionalno in pregledno privatiziral podjetje, pod sodnim nadzorom, kot veleva slovenski zakon o stečajih. Ne DUTB ne drugi upniki tega postopka ne smejo ovirati.

Torej še nimate kupca za T-2?
Nihče ni vnaprej izbran, nikomur se nismo zavezali. Postopek bo povsem odprt.

G. Lars Nyberg je o primeru Save dejal, da tu, po vsem videnem in prebranem, smrdi po korupciji. Se strinjate z njim? Imate kakšne dokaze o tem?
G. Nyberg je ugleden strokovnjak, z dolgo kilometrino. Bil je viceguverner Švedske narodne banke, Barrosov svetovalec, delal je vsepovsod. Prepričan sem, da je njegov nos zelo občutljiv. Ne morem pa komentirati njegovih izjav.

Sprožil je zanimivo vprašanje: kam je izginil ves denar?
Sava si je izposodila 250 milijonov evrov, pravzaprav še več. Družba Sava Turizem je kapitalsko podhranjena, naložbe v vzdrževanje in razvoj so nezadostne. Podjetje Sava Holding, Sava, d. d., je plačilno nesposobno, izgubilo je ves svoj denar, svoj kapital in veliko izposojenega denarja.

Javnost to močno zanima, davkoplačevalski delež v tem podjetju znaša skoraj 200 milijonov evrov. Lahko ostanejo brez vsega. Kaj smo predlagali? Ker gre za tako velik javni interes in nelikvidno podjetje, smo predlagali nevtralno, neodvisno revizijo. Naš predlog so zavrnili. Še našemu svetovalcu za prestrukturiranje, revizorju, niso dovolili vstopa v podjetje. Le zakaj?
Direktor Save Matej Narat je dejal, da ste hoteli s prevzemom Save Turizma ustvariti velik dobiček, netransparentno in agresivno prevzeti njihov dobiček. To drži?
Ne, ne gre nam za dobiček. Zavezani smo davkoplačevalcem. Poskrbeti moramo, da davkoplačevalci dobijo čim več. To počnemo tako, da prizadeta podjetja okrepimo in jih potem prodamo, strokovno in pregledno.
Tako poskušamo dobiti nazaj naložena sredstva. Ves ta denar dobijo davkoplačevalci. Nismo pridobitna organizacija. O Savi lahko rečem, da smo sprva močno podpirali njeno vodstvo. Tudi ko so uvajali preventivno prestrukturiranje decembra lani. Celo gotovino smo jim priskrbeli. Če jim upniki, tudi DUTB, lani ne bi priskrbeli gotovine, ne bi preživeli.

Znova smo jih podprli, ko so potrebovali odlog za preventivno prestrukturiranje, priskrbeli smo jim strokovnjake za gostinstvo in turizem, da bi izboljšali ponudbo. Maja pa smo si premislili, ker so nam predstavili skrajno neprofesionalen načrt, ki je upnikom, v primeru DUTB-ja torej davkoplačevalcem, predlagal petletni odlog plačila, enoodstotne obresti in odpis skoraj 50 milijonov evrov dolga. Stari lastniki bi obdržali precejšen delež podjetja, brez jasnega načrta prodaje ...

Piše tudi brez prodaje gostinsko-turističnih objektov, brez jasnega načrta izboljšave poslovanja in poplačila upnikov. Skrajno neprofesionalno, brez primere, po mnenju ugledne odvetniške hiše White & Case pa tudi v nasprotju s pravili o državni pomoči.

Niso pokazali želje po prenovi poslovanja. Zato smo jim odrekli pomoč in sprožili prisilno poravnavo. To je naša dolžnost.
Bo bankrot Save ogrozil Savo Turizem?
Ne. DUTB proti Savi Turizmu ni sprožil nobenih postopkov. Holding Sava, uradno Sava, d. d., nima neposrednega poslovnega vpliva na Savo Turizem. Sava, d. d., je majhna holdinška družba z negativno bilanco, je nelikvidna, v resnici sploh ne posluje. Sava Turizem hrani Savo, d. d., s finančnimi nakazili, s katerimi plačujejo razmeroma visoke plače v Savi, d. d., od nje pa prejema le administrativne usluge, ki bi jih lahko od kogar koli. Odgovor je jasen ne, Savi Turizmu bi šlo brez Save, d. d., veliko bolje.

Toda DUTB noče prisiliti Save, d. d., v bankrot, to ni naš cilj. To se lahko zgodi, če ne bodo sprejeli pravega načrta.

Slovenska vlada je dejala, da je Sava v nacionalnem interesu. V čigavem interesu je prenos Save v Slovenski državni holding? V interesu upravnega odbora ali davkoplačevalcev?
To sta različni vprašanji. Vprašanje o spremembi lastništva je zelo zanimivo - ne vem, v čigavem interesu bi bilo to. Za strateško naložbo so sklenili razglasiti Savo, d. d. Holding Sava, d. d., bo oziroma je bil razglašen za strateško podjetje. Strokovno se ne morem strinjati, da je to v interesu davkoplačevalcev.

Ni mi jasno, v čigavem interesu je razglasiti nelikvidno holdinško družbo za strateško naložbo. Če bi moral koga izbrati, bi rekel, da je to le v interesu uprave, saj bodo tako zaščiteni.
Naslednje vprašanje je povezano s prestrukturiranjem Cimosa. Državni sekretar Metod Dragonja je dejal, da je bil to uspešen primer, zdaj pa so se pojavila namigovanja, da vse ni bilo narejeno po predpisih. Nam lahko zagotovite, da sta bila načrt prestrukturiranja in njegova izvedba izvedena po predpisih?
Cimos je velika zgodba o uspehu. V kratkem času smo podjetje, ki je bilo zelo slabo nadzirano in vodeno, postavili nazaj na noge. Zdaj uspešno posluje, izplačal je celo prvi obrok bankam upnicam in deležnikom. To je resnična zgodba o uspehu.

Sam ne vem za večje nepravilnosti pri prestrukturiranju Cimosa.
Posvetiva se zadnjim dogodkom. Slovenske državljane zanima, kako sploh lahko preverijo, ali ste pri delu uspešni.
Za nami je že kar nekaj uspešnih primerov, imamo dobre rezultate. Uprava Cimosa mi je dejala, da moram, če mi bo kdo očital plačo, reči le "Cimos". Mislim, da je že samo primer Cimosa upravičil to, da sem v Sloveniji, toda bilo je še veliko podobnih. Rešili smo ACH, Elan, zelo uspešno smo prodali veliko terjatev.

Delal sem že marsikje, kjer so poskušali določiti KPI-je, ključne kazalnike uspešnosti, kar je zelo težko. Lahko rečem, da nam je uspelo dobiti denar nazaj, izvesti postopke, jih izpeljati do konca, namesto da bi prelagali težave in se ne soočali z njimi, kar je bilo pred DUTB-jem ustaljena praksa v Sloveniji.

O Savi bi dodal še nekaj. V medijih nas obtožujejo, da nismo bili pripravljeni sodelovati. Povedal sem vam, kako pripravljeni smo bili in zakaj smo si nato premislili. Gorenjska banka vodi skupino upnikov, do katerih ima Sava, d. d., 20 odstotkov svojih finančnih obveznosti.

Po podatkih Banke Slovenije, torej regulatorja, ima Sava, d. d., velik vpliv na poslovne odločitve Gorenjske banke. Gorenjska banka se skoraj obupano trudi voditi prestrukturiranje svojega dejanskega lastnika, Save, d. d.
Med tem prestrukturiranjem bodo prodane delnice Gorenjske banke. Gorenjska banka skuša torej voditi prodajo svojih delnic. DUTB že zaradi skladnosti s predpisi tega ne more podpreti in tudi ne bo podprl. Ne moremo podpreti postopka, v katerem povezan manjši upnik prestrukturira svoje krovno podjetje in prodaja svoje lastninske deleže. Davkoplačevalci morajo vedeti, da ne izvajamo sumljivih poslov, ne sodelujemo v bojih za moč. Dolžni smo delati v interesu davkoplačevalcev, pregledno jim hočemo vrniti denar, ne ukvarjamo se z igricami v peskovniku. Ljudje morajo to vedeti.

Vodite bistvene posle DUTB-ja, vaša plača bi morala ustrezati temu. Lahko poveste, kolikšen je vaš mesečni zaslužek?

Mislim, da je bil že razkrit. Slovenski davčni sistem je razmeroma zapleten. Mislim, da je moja bruto plača dobrih 30.000 evrov na mesec. Dobivam tudi nadomestilo za potne stroške, ni pa mi povsem jasno, kakšen delež plače predstavljajo. Rad bi še dodal, da me zanima le neto plačilo. Moje neto plačilo je malo nižje od tega, kar sem prejemal drugod v zadnjih štirih letih. Tu ne prejemam višje plače, privolil sem v manjše znižanje. Če po slovenskih merilih to ni sprejemljivo, ne morem pomagati. Taka je in bo moja cena. Če bom šel kam drugam, se mi ne bo treba pogajati o plači.

Koalicija je zahtevala razrešitev g. Nyberga in g. Manssona, opozicija pa razrešitev celotnega upravnega odbora. Kako je mogoče, da sta proti vam levica in desnica?
Sem strokovnjak za prestrukturiranje podjetij in sanacijo bank. Nisem politik. Sem zadnji, ki bi vam lahko pojasnjeval politiko. V DUTB-ju pa se ukvarjamo z zelo odmevnimi primeri. Omenila sva T-2, ki, kot vem, zanima desnico. Sprožili smo njegov stečaj. Potem urejamo primer Save, ki je zanimiv za levico. Tu smo v sporu z vodstvom podjetja.

Domnevam, da je odnos politikov do nas povezan s tem, toda vprašati bi morali nekoga, ki se bolje spozna na politiko. Mi nismo vpleteni v politiko, politika nas ne zanima, zanima nas le največji dobiček za davkoplačevalce. To je naša naloga. Če pri tem pridemo navzkriž s političnimi interesi, to pač moramo storiti.

Veliko ljudi si želi vašega odhoda. Jim boste ustregli ali boste ostali v Sloveniji?
Nerad govorim o svojem odstopu pred televizijskimi kamerami, toda odšel bom ob prvi pravi priložnosti. O tem se bom pogovoril z novim vodstvom DUTB-ja.

Torej niste ravno zadovoljni s tem, kar se je zgodilo?
Sem strokovnjak. Želim opravljati strokovne storitve. Če se mi zdi, da nisem cenjen oziroma da mi to onemogočajo, kaj potem sploh počnem tukaj? Ne morem biti vaš borec za svobodo, poiščite svoje Che Guevare.

Najlepša hvala, g. Harjunpää.