Po besedah direktorja slovenskega avtomobilskega grozda ACS Dušana Bušena je zaradi hitre prebroditve krize evropskh dobaviteljev avtomobilske industrije pričakovati, da bodo podjetja kmalu dohitela predkrizni obseg proizvodnje.

"Doslej so strokovnjaki ocenjevali, da bo obseg prodaje iz leta 2007 na področju osebnih vozil ponovno dosežen leta 2012, leta 2013 pa tudi na področju komercialnih vozil, vendar smo z obetavnimi gibanji rasti v prvi polovici leta od predkriznega obsega prodaje oddaljeni le še dober korak," je dejal Bušen, ki na svetovni ravni pričakuje šestodstotno rast v primerjavi z letom prej pri osebnih ter desetodstotno pri gospodarskih vozilih. Primer okrevanja: novembra smo poročali, da je Iskra Avtoelektrika vse med krizo odpuščene delavce spet povabila k zaposlitvi.

"V krizi se znajdejo tisti, ki vlagajo v razvoj"
Kot je dejal, so se v kriznih razmerah najbolje znašla podjetja z razvojnimi zmogljivostmi, prilagodljiva tržnim razmeram, tudi slovenska podjetja pa so v zadnjih letih dosegla precejšen tehnološki in tržni preboj. To se po njegovem kaže v kakovosti izdelkov in razvojni naravnanosti, ki jih ima vrsta slovenskih dobaviteljev pri proizvajalcih vozil in sistemskih dobaviteljih, posledica tega pa je tudi razmeroma močen tržni položaj številnih dobaviteljev.

"Zaupanje kupcev v slovensko avtomobilsko industrijo je na visoki ravni, prav tako so ključni slovenski dobavitelji v krizi svojo konkurenčno prednost celo povečali," meni Bušen in kot enega zelo pozitivnih vplivov, ki je temu sektorju pomagal obdržati razvojno intenzivnost in z vlaganji slediti kupcem v času krize, omenil odziv države s posojili SID Banke.

Slovenska podjetja 80 odstotkov izvozijo
V EU-ju je avtomobilska industrija ena od treh razvojnih prioritet in hkrati trend, ki ga Evropska komisija podpira s petimi milijardami evrov v okviru pobude za zelena vozila, glede na njen pomen pa bi morala po Bušenovem mnenju takšno mesto imeti tudi v Sloveniji. Slovensko avtomobilsko industrijo namreč predstavlja preko 85 podjetij in 600 kooperantov, ki skupaj zaposlujejo okoli 147.000 ljudi, lani pa so ustvarili za 2,3 milijarde evrov prodaje, od tega 80 odstotkov z izvozom.

Letno 500 milijonov evrov davkov državi
Kot ob tem še dodaja prvi mož slovenskega avtomobilskega grozda, ta podjetja povprečno v razvoj vlagajo pet odstotkov realizacije in 12 odstotkov v nove vrste tehnologije, ob tem pa državi prispevajo za 500 milijonov evrov davkov letno.

Celotna avtomobilska panoga je po njegovih besedah postavljena pred pomembne izzive na področju ekologije, varnosti in zanesljivosti ter izboljšav materialov in tehnologij. Kot je zatrdil, je glavni cilj ustvariti avto, ki bo cenovno sprejemljiv, ki bo ponujal več udobja in varnosti ter ne bo ustvarjal dodatnih izpustov v okolje, slovenska avtomobilska industrija pa lahko tudi po zaslugi dobre povezanosti z akademsko sfero pri tem enakopravno sodeluje.