Z inštituta so sporočili, da so v primerjavo vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca na prodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji, ter primerjali njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti.

"Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna," so pojasnili, a ob tem opozorili, da brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil.

V Avstriji več soli, v Sloveniji sladkorja
Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil. "Pri posameznih živilih v Sloveniji smo sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa smo hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Nekateri v Avstriji dostopni izdelki npr. vsebujejo več soli, ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa npr. več sladkorjev, katerih uživanje v splošnem želimo zmanjšati," so pojasnili.

Tudi razlike pri uporabi aditivov gredo v obe smeri - v nekaterih primerih je prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu iz Avstrije. Podobno pa velja tudi glede deklarirane vsebnosti posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež, so zapisali in ob tem še opozorili, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa npr. ni zajel zamrznjenih živil.

"Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. Pri tem bi bilo treba zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene," so poudarili.

Huda kri na vzhodu Evrope
Poročali smo, da so se slovaški inšpektorji odpravili v trgovine in nakupili 22 enakih izdelkov istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji. Analiza je pokazala, da je polovica izdelkov, ki so jih kupili v slovaških trgovinah, občutno slabše kakovosti od tistih z avstrijskih trgovskih polic.

Na enako težavo so naleteli v trgovinah na Madžarskem, kjer so inšpektorji pri 24 domnevno identičnih izdelkih odkrili bistvene razlike v okusu, vonju in sestavi.

Sledil je tudi odziv Češke, ki je multinacionalkam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače, sporočila, da ne bo več evropski zabojnik za smeti, Madžarska in Slovaška pa sta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.

Če živila ustrezajo zakonodaji, gre zgolj za zavajanje potrošnika
Slovenska uprava za varno hrano je sicer zatrdila, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem. V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Kupec pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju kupcev, dodajajo.