Zunanji dolg se je v prvi polovici letošnjega leta povečal za skoraj poldrugo milijardo evrov, kot že rečeno, pa so k temu najbolj prispevala podjetja. Njihova zadolženost se je v šestih mesecih povečala za 660,5 milijona evrov, zadolženost bank pa za 314,7 milijona evrov. Hrvaška podjetja so konec junija tujim upnikom dolgovala 25,9 milijarde evrov, banke pa 10,38 milijarde evrov.

Vse več kritik na odnos Hrvaške do tujih podjetij
V javnosti pa je pred kratkim zaokrožila tudi novica, da so članice EU-ja vse bolj zaskrbljene nad rastočim številom pritožb tujih podjetij, ki imajo na Hrvaškem neposredne naložbe in tožijo nad diskriminacijo ter številnimi uradnimi in neuradnimi administrativnimi ovirami pri poslovanju. "Za državo, ki je vse bliže vstopu v EU, je nesprejemljivo, da tako ravna z našimi podjetji," je dejal neimenovani diplomatski vir ene izmed članic EU-ja. Podjetja se po njegovem pojasnilu pritožujejo predvsem nad počasnostjo in neučinkovitostjo dela državne uprave, korupcijo v družbi in premalo jasno zakonodajo.

Hrvaška je sicer pred kratkim vendarle izpolnila pogoje za odprtje pogajalskega poglavja o konkurenci, potem ko je sprejela zahteve Bruslja o prestrukturiranju in privatizaciji ladjedelnic. Hrvaška bo morala ladjedelnice privatizirati po vzoru Poljske, torej aktivo ladjedelnic prodati po tržni ceni, z odprtimi razpisi brez pogojev. Hrvaški sklad za privatizacijo je tako 1. avgusta že objavil razpise za privatizacijo šestih hrvaških ladjedelnic v večinski državni lastni.

Bruselj svetuje prestrukturiranje gospodarstva
V Bruslju zdaj čakajo, ali bo Hrvaška dogovor z Evropsko komisijo v celoti spoštovala in vsakega potencialnega vlagatelja obravnavala enakopravno. Kot opozarjajo viri v Bruslju, Unija Hrvaško ves čas opozarja, da mora prestrukturirati svoje gospodarstvo, ki bi moralo v večji meri temeljiti na izvozu in proizvodnji in manj na uvozu in trgovini. Za takšno prestrukturiranje pa bi potrebovala tudi tuje naložbe v proizvodne dejavnosti.