Skupina kot celota bo obstala le, če se bo korenito spremenil način upravljanja, so v odzivu na današnjo novinarsko konferenco sindikatov zapisali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE).

"Dosedanja praksa v zaostreni finančni in likvidnostni situaciji dokazljivo ne more biti učinkovita, sploh pa ne, če jo nenehno spremljajo že večkrat videne grožnje s stavko, za katere ni ne razumskih ne zakonskih podlag," je zapisal generalni direktor Blaž Košorok.

Konsolidaciji bodo sledili reorganizacija skupine, nova sistemizacija delovnih mest in poenotenje plačnih sistemov, vse z upoštevanjem specifik posameznih družb, njihovih prednosti in strokovno-kadrovskih kompetenc, so poudarili v HSE-ju.

HSE je edini družbenik družb Dravskih elektrarn Maribor (Dem), Soških elektrarn Nova Gorica (Seng) in Termoelektrarne Šoštanj (Teš) - vse tri so družbe z omejeno odgovornostjo, za katere zakon o gospodarskih družbah ne predvideva nadzornega sveta.

Po pojasnilih HSE-ja se je tudi izkazalo, da nadzorniki družb iz skupine svojega dela ne opravljajo "v zadostni meri zadovoljivo in da vodstvom družb neredko služijo kot ščit pred sprejemanjem zahtevnih, zavezujočih in nepovratnih odločitev".

Strah pred privatizacijo
Predsedniki sindikatov v Tešu, Demu in Sengu, Danijel Tajnik, Bojan Majhenič in Gorazd Leban, ter predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar so sicer danes izrazili zaskrbljenost nad nedavno ukinitvijo nadzornih svetov v omenjenih družbah. Bojijo se namreč, da je to le eden izmed korakov do razprodaje energetike, zato ne izključujejo stavke.

V Tešu, Demu in Sengu bodo zato prihodnji teden potekali zbori delavcev, na katerih se bodo odločali o nadaljnjih korakih. V sredo pa se bodo sešli izvršilni odbori Sindikata dejavnosti energetike Slovenije iz posameznih družb, je dejal Sevčnikar.

Na sestanku bodo dorekli, kako naprej, če se jim ne bo uspelo dogovoriti z vodstvom HSE-ja. Sveti delavcev so že sprožili tudi postopke na sodišču, v katerih bo to preverjalo, ali je bila ukinitev nadzornih svetov skladna z veljavnimi akti, tudi z aktom o ustanovitvi HSE-ja.

Dogovor ali stavka
Če v 15 dneh ne bo dogovora, bo sindikat napovedal stavko v celotnem sistemu, je poudaril Sevčnikar. Košorok bo moral, da bi se izognil stavki, vzpostaviti socialno partnerstvo, predpogoj pa je, da se doseže nično stanje, če se bo ugotovilo, da je bil pri ukinitvi nadzornih svetov kršen postopek, je dejal.

Če je bila ukinitev nadzornih svetov legitimna, pa od Košoroka pričakujejo dogovor, da v času, dokler se ne razreši ta težava, ne bo izvajal enostranskih ukrepov, je poudaril. Dodal je, da niti sveti delavcev niti sindikati na noben način niso bili udeleženi v kakršnem koli postopku.

Ob tem je Sevčnikar izrazil zaskrbljenost, če se enako dogaja tudi z bankami, ki so dale poroštva za najeta posojila. Če so v teh pogodbah navedbe, da se statusne spremembe ne smejo dogajati brez njihovega soglasja ali obveščanja, potem je po Sevčnikarjevih besedah mogoče, da bodo te banke zaščitile svoje interese - v tem primeru sta po njegovem prepričanju mogoča tudi stečaj HSE-ja in odprodaja družb.

Majheniča pa skrbi, da Košorok dela v veliki tajnosti. Po njegovem mnenju je v ozadju odprodaja družb HSE-ja. Seng, Dem in Teš so tako rekoč obnovljeni, v objekte ne bo treba vlagati prihodnjih 20, 30 let, zato so "čudovit plen za velike igralce na evropskem energetskem trgu", je prepričan.