Glavni del boja proti širitvi krize na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu je bil opravljen že v petek. Čeprav je sprva izvršna direktorica IMF-a Christine Lagarde dejala, da bi morale hitro se razvijajoče države članice v skupini G20 v sklad doprinesti 400 milijard dolarjev, so jih naposled doprinesle nekaj več 430 milijard dolarjev.

Vse oči uprte v Španijo in Italijo
S tem se je posojilna sposobnost IMF-a povečala na skupaj več kot 1000 milijard dolarjev. A tudi to naj ne bi bilo dovolj, če bosta podobno kot Grčija, Irska in Portugalska bankrotirali še Španija in Italija.

Zaradi tega na IMF-u opozarjajo, da je obrambni zid le kupovanje časa Evropi, da izpelje do konca potrebne reforme. Dodatni denar iz sklada je sicer načelno namenjen vsem članicam, ki bi zašle v težave, vendar ni nobenega dvoma, kje tokrat leži vir morebitne epidemije.

ZDA, Evropa, Brics – vsak na svoji strani, vsi za denar
Srečanje mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu, ki so ju ustanovile evropske države skupaj z ZDA pred koncem druge svetovne vojne, je tako povsem drugačno od prejšnjih. Svetovno gospodarsko rast oziroma okrevanje po zadnji krizi tokrat ogroža Evropa, ki ima v IMF-u, poleg ZDA, glavno besedo pri odločanju.

A ne več za dolgo. Obljuba o 72 milijardah dolarjev s strani držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) je prišla s pogojem, da se izvedejo leta 2010 dogovorjene reforme sistema kvot oziroma glasovalnih pravic v odboru IMF-a.

Oktobra nova porazdelitev moči v IMF-u
Izjava G20 zagotavlja, da se bodo glasovalne moči do oktobrskega zasedanja IMF-a razdelile na novo – to pomeni, da bodo tudi ZDA, ki so do zdaj zavlačevale z ratifikacijo reform, morale opraviti svoje delo.

ZDA prav tako niso prispevale denarja za utrditev obrambnega zidu z utemeljitvijo, da so do zdaj poskrbele za neomejeno dolarsko likvidnost evropskih bank, kar je dovolj. ZDA so sicer še vedno najbolj vplivna gospodarska sila, vendar pa se zdaj stvari dogajajo tudi brez njih, kar pomeni, da nimajo več veta nad svetovno ekonomijo.

Na srečanju tudi Šušteršiš in Kranjec
Spomladanskega srečanja IMF-a in Svetovne banke se udeležujeta tudi minister za finance Janez Šušteršič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. V petek je potekalo srečanje v okviru belgijske konstituence, kjer je poleg Belgije, Avstrije, Belorusije, Češke, Madžarske, Kosova, Luksemburga, Slovaške in Turčije tudi Slovenija.

Ta naj bi bila v skladu z reformami razpuščena in oblikovala se bo nova srednjeevropska konstituenca, to je skupina držav, ki pošilja enega predstavnika v odbor IMF-a.

Slovenija v IMF-u nima vpliva
Slovenija je članica obeh mednarodnih finančnih ustanov od leta 1993, vendar je njena relativna teža premajhna, da bi lahko računala na kakšno povečanje vpliva. Vse je odvisno od tega, koliko kdo plača in Slovenija se bori predvsem za ohranitev sedanjega dostopa, ki ga ima s predstavnikom pri Svetovni banki Andrejem Kavčičem.