Predstavniki IMF-ja so se pretekla dva tedna mudili na redni letni misiji, v okviru katere so se srečali s predstavniki Banke Slovenije, Umarja, ministrstev in z drugimi deležniki. Na njeni podlagi bodo pripravili poročilo o gospodarskih razmerah v državi z nekaterimi priporočili za ukrepanje.

Vodja misije Bernardin Akitoby je navedel, da se rast slovenskega gospodarstva nadaljuje in presega potencialno rast BDP-ja ter povprečje v evrskem območju. Konjunktura, ki vstopa v šesto leto, po njegovem mnenju ni naključje, ampak je posledica ukrepov v zadnjih letih.

Slovenski gospodarski temelji so po Akitobyjevih besedah tako dobri, v IMF-u pa ob opombi, da so tveganja v mednarodnem okolju povečana, ostajajo pri napovedi, da naj bi se slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 3,4 odstotka.

Trenutne dobre čase je treba po prepričanju predstavnikov IMF-a izkoristiti za strukturne reforme, ki so potrebne za dolgoročno izboljšanje blaginje v državi, ki je še posebej pomembna glede izzivov staranja prebivalstva.

V IMF-u si želijo, da bi država nadaljevala konsolidacijo javnih financ v smeri strukturne uravnoteženosti. Za to bodo potrebne reforme tako na odhodkovni strani kot pri davkih.

Pospešitev priprave ukrepov
Treba je pospešiti tudi pripravo ukrepov na pokojninskem in zdravstvenem področju, za krepitev produktivnosti pa so ključni reforma trga dela, zmanjšanje administrativnih bremen, podpora podjetjem pri vlaganjih v raziskave in razvoj ter pospešitev privatizacije za privabitev tujih in domačih naložb.

Vodja misije IMF-ja je še povedal, da se je delo na vseh teh področjih začelo, a od države v IMF-u pričakujejo okrepitev prizadevanj, da ne bi zamudila priložnosti, ki se še ponujajo.

Glede priprave sprememb na pokojninskem področju je Akitoby dejal, da so v beli knjigi, na podlagi katere so socialni partnerji sprejeli izhodišča za pripravo zakonskih predlogov, rešitve, ki jih v IMF-u lahko podprejo. Ključno se jim zdi dvigniti efektivno upokojitveno starost in s spodbudami doseči, da bodo ljudje delali dlje.

Nizka zaposlenost starejših
Pri tem je poudaril vlogo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvsem za starejše delavce. Trenutne programe je po njegovih besedah treba razširiti, da se doseže dvig stopnje zaposlenosti med starejšimi, ki je še vedno med najnižjimi v EU-ju.

Dotaknil se je tudi vprašanja izseljevanja visoko usposobljenih ljudi in pomanjkanja nekaterih kadrov. Tega vidijo na področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravstvo in med inženirji.

V tem okviru v IMF-u kot pomemben ukrep vidijo prestrukturiranje davkov za znižanje obremenitve dela in povečanje obdavčitve premoženja. Prav tako so za dvig produktivnosti potrebni ukrepi za zmanjšanje strukturne brezposelnosti in vključitev čim več ljudi na trg dela.