Najnovejša ocena za letos je zaradi posledic vojne v Ukrajini za 0,8 odstotne točke nižja od januarskih pričakovanj, za leto 2023 pa je poslabšana za 0,2 odstotne točke.

Glavni razlog za poslabšanje napovedi so ruski napad na Ukrajino in njegove posledice v obliki rastočih cen energije, surovin in hrane ter dodatnih zastojev v dobavnih verigah. Vse to povzroča hude težave prav v času, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji covida-19.

Rusija bo zaradi učinka zahodnih sankcij letos po pričakovanjih IMF-a imela 8,5-odstotni padec BDP-ja, Ukrajini pa sklad napoveduje 35-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ruski BDP naj bi se prihodnje leto skrčil še za 2,3 odstotka, za nadaljnjo usodo ukrajinskega gospodarstva pa si IMF napovedi niti ne upa dati.

Za ZDA je IMF za letos in prihodnje leto napovedi rasti znižal na 3,7 oziroma 2,3 odstotka, kar je v obeh primerih 0,3 odstotne točke manj kot januarja. Za države v območju evra je napoved za letos z 2,8 odstotka nižja za 1,1 odstotne točke, v prihodnjem letu pa je z 2,3 odstotka slabša za 0,2 odstotne točke.

Nemčiji je sklad za letos napovedal 2,1-odstotno rast, za leto 2023 pa 2,7-odstotno. Franciji IMF za letos oz. prihodnje leto napoveduje 2,9- oz. 1,4-odstotno rast, Italiji pa 2,3- oz. 1,7-odstotno. Za Avstrijo letos predvideva 2,6-odstotno rast, za leto 2023 pa triodstotno, medtem ko najvišjo rast napoveduje Irski, in sicer za letos 5,2-odstotno, za prihodnje leto pa petodstotno.

Sorodna novica IMF napoved gospodarske rasti za Slovenijo poslabšal na 3,7 odstotka

Indija motor svetovne rasti

Namesto Kitajske, ki še naprej sprejema drastične ukrepe proti širjenju covida-19, je motor svetovne gospodarske rasti tokrat Indija. IMF ji za letos napoveduje 8,2-odstotno rast BDP-ja, v letu 2023 pa 6,9-odstotno rast. Kitajski medtem strokovnjaki sklada napovedujejo 4,4- oziroma 5,1-odstotno krepitev gospodarstva.

Tveganja za gospodarsko rast so po oceni IMF-a močno narasla. Januarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, je sklad pričakoval pospešeno okrevanje svetovnega gospodarstva v drugem četrtletju leta.

Ruska invazija v Ukrajini in sankcije Zahode, ki želijo Moskvo prisiliti, da preneha s sovražnostmi, so napovedi poslabšale. Ob tem novi ostri kitajski koronski ukrepi, nazadnje v finančni in gospodarski metropoli Šanghaj, grozijo z novimi ozkimi grli v oskrbovalnih verigah. Vse skupaj zvišuje cene oziroma krepi inflacijo, kar že ima za posledico zaostrovanje denarne politike v razvitem svetu in zaviranje rasti.

Ukrajina bo hudo trpela zaradi uničene infrastrukture in bega milijonov Ukrajincev iz države, Rusijo šibijo sankcije, posledice vojne pa se čutijo po vsem svetu. Rusija je velika izvoznica nafte, plina in drugih surovin, skupaj z Ukrajino pa tudi pšenice in koruze. Trenutno so zaradi vojne v Ukrajini najbolj prizadeti Evropa, območje Kavkaza, srednja Azija, Bližnji vzhod in Afrika.

Vojna je močno povečala tudi tveganje vnovične ostre razdelitve sveta na geopolitične bloke s svojimi tehnološkimi standardi, plačilnimi sistemi in rezervnimi valutami. IMF pravi, da gre za tektonske premike, ki ogrožajo povojni sistem, po katerem so se države ravnale zadnjih 70 let.

Inflacija bo še trajala

Nadaljuje se tudi pandemija, in čeprav naj bi se težave v oskrbovalnih verigah, ki so tudi posledica nenadnega odprtja gospodarstev po koronski zaustavitvi javnega življenja, sčasoma sprostila, bodo višje cene in neredne dobave trajale v leto 2023. Povišana inflacija bo trajala dlje od dosedanjih napovedi tako v razvitih državah kot na razvijajočih se trgih, kot so Kitajska, Indija, Brazilija idr.

IMF kljub vsem tem kratkoročnim izzivom državam še naprej priporoča, naj poskrbijo za dolgoročno prekvalifikacijo delavcev za potrebe sodobnih gospodarskih trendov, naj nadaljujejo prizadevanja za zeleni prehod, naj krepijo svetovne oskrbovalne verige in še naprej skrbijo za javnozdravstvene razmere. Prva naloga pa je tudi po mnenju sklada najti rešitev za konec vojne v Ukrajini.

Nove napovedi IMF-a so objavljene ob začetku pestrega dogajanja v sklopu spomladanskega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu, ki se ga skupaj s kolegi iz drugih članic udeležujeta med drugim slovenski minister za finance Andrej Šircelj in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.