Rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po lanskem 8,1-odstotnem pokoronskem odboju upočasnila še bolj od prvotnih napovedi. Ocena IMF-a je namreč šele prva od aktualnih napovedi najpomembnejših tujih in domačih ustanov, ki upošteva negativne učinke ruskega napada na Ukrajino in njegovih posledic na slovensko gospodarstvo.
Pomembna je tudi ob tem, da se slovenska vlada še vedno ni seznanila s spomladansko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), in je torej prvi pokazatelj trendov za državo.

Glede na nekatere izjave vladnih predstavnikov je seznanitev pričakovati po državnozborskih volitvah oziroma po tistem, ko bo Umar znova pregledal vstopne parametre napovedi. Na uradu medtem pravijo, da to ni potrebno in da je napoved realen prikaz razmer.

Sorodna novica IMF za letos napoveduje 3,6-odstotno rast svetovnega gospodarstva

Časopis Delo je sicer poročal, da je Umar zaradi posledic ukrajinske krize napoved gospodarske rasti poslabšal za 0,5 odstotne točke, na 4,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke, na tri odstotke. Podobno oceno kot IMF je medtem pred dnevi objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP-ja, v letu 2023 pa 3,2-odstotno.

Vojna v Ukrajini ni zgolj poslabšala razmer v svetovnih dobavnih verigah, ki jih dodatno zavirajo še vnovični ostri epidemični ukrepi na Kitajskem, ampak je predvsem dodatno dvignila že tako visoke cene energije, surovin in tudi hrane.

IMF je občutno zvišal napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Če je lani oktobra za letos napovedoval še 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pričakuje 6,7-odstotno inflacijo, tudi v letu 2023 pa naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka.
Zaradi visokih cen uvoznega blaga, predvsem energije in surovin, se je poslabšal tudi slovenski zunanjetrgovinski saldo. Po več letih presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani na primer dosegel 3,3 odstotka BDP-ja, naj bi letos Slovenija imela primanjkljaj v vrednosti 0,5 odstotka BDP-ja, v letu 2023 pa naj bi ta narasel na 1,4 odstotka BDP-ja.

Pozitivne medtem ostajajo razmere na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po 4,7 odstotka v letu 2021 letos in prihodnje leto tako dosegla 4,5 odstotka.