Indeksi vrednosti nepremičnin so določeni za obdobje od 31. marca 2014 do 31. marca 2017. Izračuni kažejo, da so se v tem obdobju spremenile vrednosti za stanovanja, hiše, lokale, pisarne in kmetijska zemljišča na posameznih območjih države, je razvidno iz uredbe, ki jo je na dopisni seji sprejela vlada.

Pravna podlaga za tokratno indeksacijo je še veljavni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, zato mora biti uredba uveljavljena pred 11. januarjem, ko začne veljati nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, tako da bo v Uradnem listu RS objavljena najpozneje v torek. Gurs mora vrednosti v registru spremeniti v 15 dneh po uveljavitvi uredbe.

Pri indeksaciji se vrednosti nepremičnin spremenijo na območjih, kjer je bila sprememba tržnih cen v določenem obdobju večja od 10 odstotkov, zato se bodo pri letošnji indeksaciji vrednosti stanovanj zvišale za od 10 do 25 odstotkov.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je glavni razlog za zvišanje cen v zadnjih letih povečano povpraševanje zaradi večje kupne moči in ugodnih stanovanjskih posojil na eni strani ter razmeroma majhna ponudba na drugi strani. Predvsem v Ljubljani in okolici pa zaznavajo povečano povpraševanje in višje cene tudi zaradi turističnega obiska in s tem povečanega obsega kratkotrajnega oddajanja.

Vrednosti stanovanj v Ljubljani višje za četrtino
Vrednosti stanovanj se bodo najbolj zvišale na širšem območju Ljubljane, od 12 odstotkov na obrobju do 25 odstotkov v središču mesta. Na preostalih območjih v državi zvišanja ne bodo presegla 14 odstotkov, večinoma pa bodo znašala 10 odstotkov.

Vrednosti stanovanj se bodo poleg Ljubljane z okolico indeksirale na Grosupljem, v Ribnici, na Vrhniki, v Medvodah, Logatcu in Mengšu, Kamniku in Kranju, Novem mestu in Črnomlju, Sežani, Idriji, Ajdovščini, Postojni in Vipavi, Izoli, delu Kopra in Ankaranu, Radečah, Sevnici, Krškem in Brežicah, Celju, Velenju, Mozirju, Slovenj Gradcu, Mislinji, na Ravnah na Koroškem, v Mežici, Dravogradu in Radljah, v delu Maribora, Šentilju, Lenartu, Gornji Radgoni, Ormožu in Ljutomeru ter v nekaterih manjših naseljih.

Vrednost je zrasla tudi hišam
Vrednosti hiš bodo zvišane za od 10 do 12 odstotkov, in sicer na širšem območju Ljubljane ter v okolici Vrhnike in Polhovega Gradca, v Bohinju in na Bledu, v Postojni ter Celju in Laškem. Tudi povpraševanje po hišah se je povečalo, pri čemer je ponudba še vedno razmeroma majhna, ugotavlja okoljsko ministrstvo, in sicer zaradi omejene ponudbe zazidljivih zemljišč oz. visokih cen teh zemljišč.

Nižje vrednosti poslovnih prostorov
Znižale se bodo vrednosti lokalov za od 10 do 19 odstotkov ter pisarn za od 10 do 20 odstotkov. Ministrstvo ugotavlja, da je na trgu lokalov in pisarniških nepremičnin še vedno stagnacija, vrednosti pa bodo indeksirali večinoma na območjih, kjer doslej indeksacije niso izvedli, in sicer pri lokalih na območjih Celja, Sežane, Novega mesta, Koroške, na Obali ter v Domžalah in Kamniku, pri pisarnah pa na območjih Novega mesta, Sežane, Celja in Zasavja ter Maribora.

Različne vrednosti kmetijskih zemljišč
Vrednosti kmetijskih zemljišč se bodo na zahodu znižale za 10 odstotkov, na vzhodu in na posameznih območjih osrednje Slovenije južno od Ljubljane pa zvišale v razponu do 25 odstotkov. Kmetijska zemljišča na Primorskem so bila leta 2008 zaradi visokih cen ovrednotena bistveno višje kot v preostalem delu Slovenije. V času krize se cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji niso znižale, za obdobje zadnje indeksacije pa ugotavljajo, da so se na zahodu postopno znižale, čeprav so še vedno med najvišjimi v državi.

V Pomurju in na Goričkem, kjer so bile cene zelo nizke, se v zadnjih petih letih stalno zvišujejo, tako da bodo zvišane, še vedno pa bodo med najnižjimi v državi.