Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma je na prvi nacionalni konferenci o industrijski konoplji v Ljubljani povedal, da je bilo po podatkih evropskega združenja za industrijsko konopljo lani v Evropi z njo posejanih nekaj več kot 17.000 hektarjev površin, od tega največ v Franciji. Slovenija je bila s 500 hektarji na sedmem mestu, za letos pa pričakujejo, da bo ta številka narasla na 700 hektarjev.

Marinček je konopljo primerjal s sladkorno peso, ki jo želijo v Sloveniji znova oživiti. Medtem ko iz študije o izvedljivosti nove tovarne za sladkorno peso izhaja, da naj bi donos na hektar, ki bo ostal pridelovalcu na kmetiji, znašal okoli 750 evrov, naj bi se dobiček iz konoplje gibal od 1.400 do 1.700 evrov na hektar.

Peso naj bi pridelovali na 11.000 hektarjih površine, s tem pa naj bi ustvarili 126 delovnih mest. Industrijska konoplja na površini 11.000 hektarjev pa po Marinčkovih besedah, skliceval se je na študijo kalifornijskega zavoda za zaposlovanje, omogoča 770 delovnih mest.

Industrijska konoplja je po njegovem mnenju idealna tudi za pridobivanje novih obdelovalnih površin v kmetijstvu in za razstrupljanje degradiranih območij ter raznih odlagališč. Pomembno se mu zdi tudi, da za konopljo ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev in da lahko potrebam po hranilih zadostimo z organskimi gnojili.

Konoplja je primerna za vodovarstvena območja
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pa je razložila, da je lahko industrijska konoplja ena izmed alternativ za kmetovanje na vodovarstvenih območjih, za katere zaradi varovanja vode veljajo strožji režimi, kar pri kmetih s teh območij pogosto sproža nezadovoljstvo. Ker za pridelavo konoplje ne potrebujejo fitofarmacevtskih sredstev, ki so glavna grožnja kakovosti pitne vode, lahko obogati nabor mogočih poljščin na takšnih območjih. Lahko je del kolobarjenja, lahko pa jo tudi več let pridelujejo na enem območju.

Velik potencial v medicini
Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je menil, da ima konoplja velik potencial tudi v medicini, ki pa je neizkoriščen. "Tudi tisti, ki želijo raziskovati to področje, so stigmatizirani in izključeni celo iz lastnih strokovnih vrst," je dejal in pozval k reklasifikaciji konoplje, ki je v slovenski uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog še vedno v prvem razredu najškodljivejših psihoaktivnih snovi in rastlin.

Konferenco o industrijski konoplji so s pomočjo državnega sveta pripravili člani mreže Plan B za Slovenijo, Slovenski E-forum, Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Inštitut za trajnostni razvoj in zadruga Konopko.