"Na fiskalnem področju gredo ukrepi k administrativni razbremenitvi. Podaljšali bomo rok za oddajo dohodka pravnih oseb in oddajo vseh obrazcev, ki jih je treba oddati na finančno upravo ali Ajpes. Zmanjšali bomo tudi administrativne ovire za odlog plačila davka. Vsak davčni zavezanec je sicer že prej lahko zaprosil za odlog plačila davka za 24 mesecev, vendar so bila merila stroga in jih bomo odpravili. Napovedujem tudi sprostitev fiskalnega pravila in ukrepe na monetarnem področju. Osredotočamo se na mala in srednja podjetja in tudi na samostojne podjetnike, tako da bodo imela podjetja zaradi epidemije škodo delno pokrito" je Andrej Šircelj povedal za Studio ob 17h na Radiu Slovenija.

Prva poteza: denar za zdravljenje obolelih
O zneskih, ki bi jih morala država nameniti za blažitev posledic krize (Italija je na primer napovedala 25 milijard evrov pomoči), Šircelj ni hotel ugibati: "Odvisno od tega, kako hitro bomo zajezili epidemijo." Prvi ukrep vlade je bil zato, kot pravi minister, "da smo tisti denar, ki ni bil porabljen na proračunskih postavkah in je bil prost denar, preusmerili v rezervo proračuna, da bo več denarja za zdravljenje oziroma za odpravo posledic epidemije. Zdaj moramo namenjati denar predvsem za zdravljenje in za to, da se hitro omeji širjenje epidemije." Panika med prebivalstvom je nepotrebna, bojazni, da bo zmanjkalo denarja, nimajo nobene osnove: "Ni nobene potrebe, da bi se katere koli plače zamrznile ali znižale oziroma da bi se zgodilo kar koli takšnega, kar bi prizadelo finančni položaj ljudi, upokojencev. Finančni sistem je v tem trenutku stabilen, ocenjujem, da je likvidnostni položaj v državi zadovoljiv na vseh področjih. Pomembno je, da hitro zajezimo epidemijo in da ljudje upoštevajo vsa priporočila. Če teh ukrepov ne bomo jemali resno, bodo finančni učinki večji."

Skoraj nemogoče se bo izogniti recesiji
Gost Studia ob 17h je bil tudi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, ki je spomnil na primer Singapurja: "Intervenirali so s skoraj petimi milijardami dolarjev. Če bi to prilagodili evropskim razmeram, bi potrebovali 200 milijard evrov intervencij, v Sloveniji pa vsaj tri milijarde. To so precejšnji zneski, ampak – gre za življenja ljudi. Ta kriza bo marsikaj spremenila in nič ne bo več tako, kot je bilo." Če je Umar jeseni za letos Sloveniji napovedoval še triodstotno krepitev gospodarske dejavnosti, je 12. marca oceno znižal za polovico, na 1,5-odstotka. Toda vse bolj jasno je, da bomo lahko presrečni, če se bomo izognili recesiji: "Vsakršna rast BDP-ja v Sloveniji bo zelo dobra. Pričakujem upad gospodarske dejavnosti. Kriza se sicer ni začela le z virusom, nastavki so bili že lani, ko se je rast začela zniževati."

Pozabiti je treba na fiskalna pravila
Svilan pravi, da je novi koronavirus prizadel predvsem realni sektor. "Karantena je za prebivalstvo nujna, vendar prekinja vse verige, produkcijske in trgovinske, kar je velika težava. Gre za ponudbeni šok in tudi šok na strani povpraševanja, ki bo trajal kar nekaj časa. Za blažitev posledic krize bo monetarna politika težko kaj dosti naredila, saj je zlasti v Evropi v zelo neugodnem položaju. Tudi fiskalna politika je omejena. Pričakujem odstop od fiskalnih pravil." Ekonomist Igor Masten prav tako poudarja, da je treba pozabiti na vse fiskalne omejitve. "Imamo pretrgane proizvodne in distribucijske strukture, zato takšen krč. Svetovno gospodarstvo se je pripravljalo na mehek pristanek, zdaj pa je nenadoma prišla huda neekonomska motnja. V dveh tednih bomo lahko imeli 30 ali celo 50 odstotkov delovne sile, ki ne bo operativna, pa ne zaradi pomanjkanja povpraševanja, ampak zaradi ukrepov, da omejimo okužbo. Evropska fiskalna pravila predvidevajo izjeme v primeru naravnih katastrof, in za to zdaj gre."

SID banka pripravila pakete pomoči
Kako bodo pri SID banki reševati problem likvidnosti, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja? Sibil Svilan: "V prvem paketu smo pripravili najučinkovitejši ukrep, ki zajema obstoječe komitente: maksimalno fleksibilni bomo glede odplačil posojil, glede moratorijev. Druga ključna stvar je, da smo bankam prilagodili linije z namenom, da lahko refinancirajo posojila in da se lahko komitenti prilagodijo na krizo. Skratka, ciljali smo na to, da podjetja potrebujejo likvidnost, kar zagotavljamo s posebno linijo za 50 milijonov. Gre za likvidnostna posojila direktno podjetjem, kar bo na voljo naslednji teden. Približno 150 podjetij je že pokazalo interes, nekatera so že dala vloge. Ponudili bomo tudi posojila malim in srednjim podjetjem, to pomeni dodatnih 50 milijonov, seveda bomo pomagali tudi turizmu, ki je najbolj prizadet. Tu smo ponudili 100 milijonov evrov vredno kreditno linijo. Če se širjenje okužbe ne bo ustavilo, sledi drugi paket ukrepov, ki jih že pripravljamo in so izrazito proticiklični. Skupaj z državo bi lahko ustanovili poseben proticiklični sklad, v nekaterih sektorjih se pogovarjamo tudi o jamstveni shemi."