Najbolj naj bi poraba nafte v prihodnosti narasla na Kitajskem. Foto: EPA
Najbolj naj bi poraba nafte v prihodnosti narasla na Kitajskem. Foto: EPA
Delavec na sodih nafte
Prihodnost glede nafte je težko predvideti, meni Herberg. Foto: EPA
Cene goriv
Cene goriv bodo odvisne od povpraševanja. Foto: EPA
Gorivo bi lahko proizvajali tudi iz premoga. Foto: EPA

Proizvajalci avtomobilov že vlagajo milijarde evrov v motorje, ki bodo učinkovitejši pri porabi goriva. To naj bi naftni industriji povzročilo močan udarec, saj kar dve tretjini povpraševanja nastaja zaradi potreb po gorivu za vozila. V naslednjih 50 letih pa bo po mnenju poznavalcev na prodajo nafte vplivala tudi okolijska politika, saj bi lahko prav ta zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo fosilna goriva, precej omejila prodajo nafte.

Razvojni direktor azijskega energetsko-varnostnega programa Mikkal Herberg je povedal, da bo verjetno po letu 2050 povpraševanje po nafti precej padlo, izrinilo pa naj bi ga povpraševanje po alternativnih virih. Tu naj bi največjo neznanko pomenilo vprašanje onesnaženja in vsesplošnega segrevanja. Problem bo tako resen, da ga ne bo mogoče prezreti, njegov učinek v prihodnosti pa je za zdaj povsem nemogoče predvideti, še posebej zaradi držav, kakršna je Kitajska, meni Herberg.

Vendar pa so si strokovnjaki edini, da bo povpraševanje po nafti naraščalo še najmanj eno do dve desetletji. Vzrok za to naj bi bila rastoča gospodarstva držav v razvoju, predvsem Indije in Kitajske. Povpraševanje po nafti bo stabilno, dokler ne bodo iznašli nove tehnologije ladijskih in letalskih motorjev, ki bodo zamenjali sedanjo.

Iskanje trenutka, ko bo dnevno črpanje nafte preseglo količino vsak dan odkritih novih zalog nafte, petrokemično industrijo preganja že več let, vendar pa so analitiki prepričani, da tudi ko bo ta trenutek dosežen, poraba verjetno ne bo ustavljena zaradi primanjkljaja.

Gospodarski strokovnjak na področju energije Ed Morse pravi, da bo z izboljšano tehnologijo na obstoječih črpališčih izboljšan tudi izkoristek, mogoče bo tudi vrtanje globlje pod morsko gladino, kar pomeni, da surove nafte ne bo zmanjkalo, tudi ko bo povpraševanje preraslo mejo 100 milijonov sodčkov na dan. Trenutno jih ves svet porabi 85 milijonov na dan.

Največja rast porabe nafte se pričakuje v Aziji, kjer močno izstopata naraščujoča kitajska avtomobilska industrija in naraščajoče indijsko prebivalstvo, predvsem v starosti od 18 do 35 let. Sicer naj bi minilo še kar nekaj časa, preden bo kaki državi s prestola največje porabnice nafte uspelo izpodriniti ZDA. Te porabijo kar četrtino vse načrpne nafte na leto.

Povpraševanje po nafti bo po mnenju analitikov odvisno prav od onesnaževanja ozračja. Hongkong je zaradi slabega zraka že doživel upad naložb, Kitajska pa je zaradi onesnaževanja nenehno v sporu s svojimi sosedami.

Trenutno eno izmed boljših alternativ nafti so biogoriva, ki imajo to prednost, da so izpusti zraka majhne. Sedanja tehnologija za pridobivanje etanola oziroma biodizla iz hrane sicer nima večje prihodnosti, saj ne more nadomestiti velikih količin nafte, ker bi lahko v tem primeru nastopilo pomanjkanje hrane.

Države z velikimi zalogami premoga, kot je npr. Kitajska, vlagajo tudi v postopke za utekočinjenje, s katerimi trd premog spremenijo v tekoče gorivo.

Evropska komisija je predstavila sveženj velikopoteznih energetskih ukrepov za oblikovanje vzdržne, zanesljive in konkurenčne energetske politike Unije. V novem energetskem načrtu je poudarjena tudi trajnostna raba fosilnih goriv, pri čemer komisija poudarja pomen učinkovitega skladiščenja ogljika, ki nastane z izgorevanjem premoga.