Italija ima od leta 2013, ko so jo zvišali za eno odstotno točko, 22-odstotno osnovno stopnjo DDV. Po prvotnih načrtih naj bi se konec leta zvišala na 25 odstotkov, vendar je vlada načrte zaradi koronavirusne krize opustila.

Rim zdaj razmišlja o začasnem znižanju davka na dodano vrednost, s čimer želi spodbuditi porabo in s tem spodbuditi okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19.

Ukrepu je načeloma naklonjen tudi predsednik centralne banke Ignazio Visco, ki je opozoril, da bi morali tak ukrep sprejeti kot del obsežnejše davčne reforme.

Tretjinski padec porabe
Italijani so maja porabili za 29,4 odstotka manj kot maja lani, kar je razočaralo analitike, ki so pričakovali hitrejše okrevanje. Aprila je bil padec v medletni primerjavi 47-odstoten.

Italija si sicer lasti neslavni rekord imetnice največje vrzeli med pričakovanimi in dejanskimi prihodki od DDV-ja, zato strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko precej dodatnih sredstev zagotovili že z učinkovitejšim preprečevanjem utaje tega davka.

V Italiji bi okrepljena poraba lahko pomagala izboljšati napoved letošnje rasti BDP-ja. Italijansko gospodarstvo se bo po napovedi tamkajšnjega državnega statističnega urada namreč letos skrčilo za 8,3 odstotka, kar bi pomenilo najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Prihodnje leto naj bi bila rast 4,6-odstotna.

Nemčija bo DDV na 16 odstotkov znižala s 1. julijem
Začasno znižanje osnovne stopnje DDV je medtem že napovedala Nemčija. V sklopu prizadevanj za vnovični zagon gospodarstva po pandemiji covida-19 jo bo s 1. julijem znižala z 19 na 16 odstotkov. Znižano stopnjo DDV, ki velja za nekatere izdelke in storitve, bodo dodatno znižali s sedmih na pet odstotkov. Ukrep bo veljal do konca leta.