Na slovenskem trgu elektronskih komunikacij so se v zadnjem letu zgodili številni premiki, saj se je trg s pomočjo lastniških prevzemov precej konsolidiral. Telekom, ki vsaj za zdaj še ni prodan britanskemu skladu Cinven, je prevzel ponudnika mobilne telefonije Debitel, kar še vedno presojajo pristojni slovenski regulatorji. Ameriški sklad KKR, dozdajšnji lastnik največjega slovenskega ponudnika kabelske televizije, je prevzel Tušmobil. Neuradno naj bi zanj odštel od 100 do 150 milijonov evrov, torej okoli od 5- do 6-krat manj, kolikor naj bi največ dobila država od prodaje Telekoma, če ji bo Cinven izplačal maksimalnih 130 evrov na delnico. Internetnega in telefonskega ponudnika Amis pa je za 30 milijonov evrov kupil lastnik Simobila, Telekom Austria. Vsi trije - Telekom Austria, Cinven in KKR - pa naj bi se zanimali za nakup T-2 oz. za odkup 150 milijonov evrov terjatev do T-2, ki so bile prenesene na slabo banko.

Slovenija je na področju elektronskih komunikacij konec prejšnjega stoletja sodila med naprednejše evropske države, zdaj pa se nekako utaplja v povprečju EU-držav, kar se tiče uporabe spleta, spletnih storitev … Še slabše pa je stanje glede dostopnosti do širokopasovnega interneta na podeželju in hitrosti prenosa podatkov. Mednarodna telekomunikacijska zveza ITU, gre za specializirano agencijo OZN-a, pa je v svojem poročilu za leto 2014 (podatki za leto 2013) Slovenijo glede razvitosti informacijske družbe uvrstila na 31. mesto na svetu.

V Sloveniji prihaja do velikih premikov na trgu elektronskih komunikacij, Telekom bo, kot kaže, dobil novega lastnika, Telekom Austria je prevzel enega večjih slovenskih medmrežnih ponudnikov Amis, združujeta se Telemach in Tušmobil … Toda kaj to pomeni za slovenski trg in slovenske uporabnike?

"Za slovenske uporabnike je bistveno, da na trgu obstaja konkurenca in da je ta konkurenca zdrava. Nikomur ne koristijo operaterji s slabim finančnim zaledjem, premajhnim tržim deležem ali nekonsistentno tržno strategijo. Med poslovnimi in tehnološkimi trendi, ki se že več let pojavljajo v panogi telekomunikacij, sta konvergenca storitev in konvergenca omrežij. Oba trenda govorita v korist operaterjem, ki obvladujejo tako fiksna kot mobilna omrežja oziroma lahko svoje storitve ponudijo prek različnih dostopov v enotnem IP-omrežju. Zaradi tega ocenjujem tako vstop Telekoma Avstrije oziroma Simobila v fiksna širokopasovna omrežja kakor tudi Telemachov prevzem Tušmobila kot logičen korak v smislu obvladovanja tehnoloških trendov in stabilnosti v poslovanju. Osebno pričakujem še vstop enega izmed večjih operaterjev tudi v T2, kar je mogoče storiti relativno enostavno z odkupom terjatev tega podjetja," pravi nekdanji generalni direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša.

Ob tem dodaja, da je eden ključnih ciljev EU-ja vzpostavitev enotnega trga, o katerem pa je težko govoriti brez panevropskih telekomunikacijskih operaterjev. "V tej luči bi bil prevzem Telekoma Slovenije ali katerega drugega operaterja v Sloveniji s strani večjega evropskega igralca logična poteza. Tako strateško povezovanje prinese določene sinergije, ki najprej koristijo lastnikom, v končni fazi pa tudi uporabnikom, saj je vitkejše in s tehnološko razvitejšim podjetjem povezano podjetje lahko bolj konkurenčno. Tudi sklad lahko izkorišča sinergije, predvsem v obliki zagotovitve različnih vrst kapitala, na nabavnem, tehnološkem in tržnem področju pa, če ima v svojem portfelju še kakega TK-operaterja," dodaja.

Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije, vsaj kar se tiče prodaje Telekoma, pravi, da gre bolj za politične igrice, na katere uporabniki nimajo vpliva. "Vsekakor bomo s stališča varstva potrošnikov spremljali, kaj se bo dogajalo po prodajah. Nikakor ne bomo dopustili zmanjševanja pravic, ki jih imamo zdaj. Bojimo se le, da bo težje komunicirati s kakšnim večjim lastnikom. Dobre izkušnje imamo s Simobilom, ki nas dejansko posluša, in skušamo najti rešitve. Če bo pri Telekomu kakšen večji igralec, ga bo morda težko premakniti, še posebej, če bo imel izkušnje iz tujine, kjer morda uporabniške pravice niso na takšnem mestu, kot bi morale biti," pravi Okorn in dodaja, da je konsolidacija trga pričakovana in da zdaj spremljajo, kam bodo šle cene in storitve. "Tu bomo zagotovo izrazili neko stališče, če bo šla zadeva v napačno smer," opozarja.

Zakaj je Slovenija zaostala?
Slovenija je, kot rečeno, na področju elektronskih komunikacij nekdaj sodila med vodilne države v EU-ju, zdaj se glede razvitosti uvršča bolj na dnu, okoli 20. mesta. "Bridko sem razočaran, da smo padli iz neke precej vodilne države na področju telekomunikacij praktično na rep držav EU-ja. Pred 10, 15 leti smo bili okoli prve deseterice najbolj razvitih držav na tem področju. Zdaj smo šele okoli 20. mesta. Ti kazalniki niso spodbudni. Ponudniki storitev so se v zadnjih letih preveč ukvarjale sami s seboj, ne pa z razvojem trga. Gradnja optičnega omrežja se je v neki fazi ustavila, pokrivanje ruralnih območij s širokopasovnim internetnim je bilo slabo. Zdaj se položaj malo izboljšuje na račun četrte generacije mobilne telefonije. Vmes smo zamudili neki vlak in drugi so nas prehiteli," pravi Okorn. Za porabnike je bilo na drugi strani pozitivno dejstvo, da so se ponudniki zravsali na področju cen in da ima Slovenija posledično morda najcenejše storitve mobilne telefonije v Evropi. "V mobilnem svetu si težko predstavljam, da v kaki državi ponujajo toliko kot v Sloveniji za okoli 20 evrov naročnine," pravi.

Matjaž Janša pa zaostanek vidi v pomanjkanju vizije in razumevanju problematike. "Če vsi veslači v čolnu ne veslajo v isto smer, se čoln težko premakne. Tako veslanje se je dohajalo v zadnjih petih, šestih letih. Veslači so seveda številne slovenske vlade v tem obdobju, brez jasne vizije in razumevanja problematike, in posamezna ministrstva, ki problematiko gledajo vrtičkarsko namesto celovito, AKOS, ki zaradi številnih menjav direktorjev v kratkem obdobju zamuja s potrebnimi ukrepi, operaterji, ki so zaradi pomanjkanja vizije, napak pri naložbah in tudi zaradi splošne negotovosti investirale manj kot bi lahko ter javna podjetja, ki imajo v lasti del telekomunikacijske infrastrukture, ki so svoje delovanje podredile osebnim interesom namesto skupnemu (javnemu) dobremu," vidi vzroke Janša.

Del krivde za dejansko stanje nosijo tudi sodni postopki, ki se po njegovem mnenju vlečejo predolgo in zaradi velike oddaljenosti med sodbo in škodljivim dogodkom ne prispevajo k ureditvi trga, temveč v telekomunikacijski sektor vnašajo negotovosti, s tem tveganja in posledično odvračanje od naložb. Podoben učinek imajo tudi predolgi in morda premalo odločni postopki pred agencijo za varstvo konkurence. "Veslačev v tej zgodbi je veliko in čim prej potrebujejo enega krmarja," je slikovito opisal trenutni slovenski položaj.

Dobre in slabe strani slovenskih elektronskih komunikacij
"Vsekakor je pohvalno, da imamo konkurenco, ki je sposobna ponuditi tako cenovno kakor vsebinsko podobne storitve, kot v bolj razvitih evropskih državah. V večini urbanih središč lahko izbiramo med vsaj dvema, večkrat pa tudi tremi konkurenti. Elektronske storitve javne uprave so na solidni ravni. Začeli smo množičneje uvajati e-račune in e-poslovanje. Ni pa dobro, da zanemarjamo razvoj infrastrukture na podeželju. Razen projektov, ki sem jih načrtoval in delno izvedel še jaz v letih 2005-2009 se je glede tega pozneje bolj malo zgodilo. Prav tako ni dobro, da AKOS ne ureja slovenskega trga po geografskih segmentih. Enotni ukrepi za celotno Slovenijo imajo večkrat za posledico neekonomičnost naložb na podeželju," o dobrih in slabih praksah na slovenskem tržišču razlaga nekdanji direktor direktorat za elektroniko.

"Prav tako ni dobro, da država pri svojih naložbah v infrastrukturo in storitve ne ravna kot dober gospodar. Nekatere naložbe so prenapihnjene in ne odražajo dejanskih potreb, druge so slabo premišljene in zato ne rešujejo pravih težav. Glavni cilj mora biti, da tudi manj izkušenj uporabnik vse svoje potrebe z javnim sektorjem lahko uredi prek domačega računalnika na enostaven način," dodaja.

Premalo enostavnih ponudb in globalnih storitev
"Predvsem na fiksnem delu medmrežja se v zadnjih petih letih ni nič spremenilo, tako glede hitrosti kot novih storitev. Na voljo bi morale biti storitve za nezahtevne uporabnike. Za neko relativno ugodno ceno bi morale biti na voljo osnovne ponudbe za dostop do medmrežja in osnovne ponudbe televizijskih programov za ceno okoli 15 evrov. Tega pri nas praktično ni več, saj vsi hočejo ponujati 500 in več TV-programov. Večina tega ne potrebujete, plačuje pa 30 in več evrov naročnine," o stanju na slovenskem tržišču pravi Okorn in dodaja, da pogreša tudi manjše ponudnike mobilne telefonije, ki bi bolj pokrili manj zahtevne uporabnike, ki samo telefonirajo ali pošiljajo SMS-je, kar v tujini počno trgovci in druga podjetja, ki razvijajo svoje storitve na obstoječih omrežjih.

"Prav tako smo v nekakšni luknji, kar se tiče drugih storitev, vprašanje pa je, ali so za to krivi operaterji. Tako so na voljo le redke pretočne videovsebine, ne moremo pa spremljati svetovnih ponudnikov, kot je denimo Netflix. Na obrobju ostajamo tudi glede storitev, namenjenih najzahtevnejšim uporabnikom, vendar tudi to kaže na razvitost trga. Uporabniki ne morejo priti do vsebin, ki so na voljo po svetu, čeprav so zanje pripravljeni plačati," še poudarja.

Kot primer dobre prakse pa Okorn navaja dejstvo, da se je izkazalo, da v Sloveniji velja zakon o nevtralnosti medmrežja in da je AKOS že odločil, da ponujanje storitev brez zaračunavanja prenosa podatkov ni dovoljeno.