Specializirano tožilstvo vali krivdo za dolgotrajno preiskavo na zapletene postopke pri pridobivanju podatkov iz Švice, sodišče pa na nemoč pri iskanju storilca s stalnim bivališčem v Dubaju, čeprav priče trdijo, da je poletje brez težav preživel v Sloveniji.

Leonardo F. Peklar je bil eden prvih menedžerjev, za katerega so pred desetimi leti razkrili, da je s fiktivnimi posli in svetovanji izčrpaval Telekom, ki bi ga moral kot predsednik nadzornega sveta varovati. Še več, takšna izčrpavanja je celo sam organiziral, zatrdijo na sodišču. Obtoženec naj bi poskrbel za sestavo in posredovanje pogodb, ki so jih pristojni v državnih podjetjih podpisali, čeprav so vedeli, da storitve ne bodo opravljene.

"Priskrbel kritje za fiktivne posle"
Navidezne storitve so bile tudi obračunane, saj je Siol zanje plačal deset milijonov tolarjev (štirideset tisoč evrov). "Peklar pa je priskrbel javno in brezplačno dostopno strokovno monografijo treh avtorjev, zaposlenih v družbi Socius ter interne akte družbe Socius, ki so jih kot navidezno izpolnitev pogodbenih obveznosti posredovali družbi Siol," ugotavlja okrožno sodišče. Nič od tega ne bo kaznovano.

Navidezni posli in nakazila so stekli 2004. Ovadba je bila vložena 2006, sodišče je odobrilo preiskavo, ki je trajala pet let. Tožilstvo je vložilo obtožnico novembra 2012. Zaradi težav z vročanjem je bila glavna obravnava razpisana šele dve leti pozneje, septembra letos. Na sodišču so lahko ugotovili le še to, da je primer po desetih letih, to je 17. septembra letos, zastaral, kar potrdijo na okrožnem sodišču.

Tožilstvo je preiskovalo šest let
Tožilstvo pojasnjuje, da je vzrok dolgotrajne preiskave v zahtevnem čezmejnem sodelovanju. Ker je bila zahteva za preiskavo vložena tudi zoper dva tuja švicarska državljana in eno tujo švicarsko pravno osebo in ker se je večina spornih transakcij izvajala prek švicarskih bank na računu švicarske družbe, je bilo treba v povezavi z vloženo zahtevo za preiskavo opraviti tudi zaslišanje prej navedenih tujih državljanov ter pridobiti vse potrebne bančne podatke iz Švice. "In prav slednje, torej pridobivanje podatkov iz Švice, ki je v tistem času veljala za državo, iz katere se zelo težko in počasi dobivajo podatki, je kljub večkratnim urgencam Eurojusta in sodišča potekalo nekaj let," pojasnjuje Harij Furlan s specializiranega tožilstva. Ob tem ni jasno, zakaj je stal tudi del postopka, ki je zdaj zastaral in ki ni v nikakršni povezavi z nakazili v tujino.

Peklar v Sloveniji, sodišče ga išče v Dubaju
Ko je tožilstvo le pripravilo obtožnico, pa se je zapletlo še s sojenjem. Obtoženca so vabili na naslov, ki ga je njegov zagovornik in sam sporočil sodišču, in sicer na naslov v Dubaju, prav tako ga je sodišče obvestilo o naroku prek elektronske pošte na naslov, ki je bil znan sodišču. "Narok pa se ni opravil, saj za obtoženca vabilo ni bilo izkazano," svoje nemočne poskuse opisuje okrožno sodišče v Ljubljani. Ker zoper njega kljub očitnemu izmikanju in skorajšnjih zastaralnih rokih ni bila izdana mednarodna tiralica, je Peklar brez težav potoval in po trditvah prič celo preživel poletje v Sloveniji pri starših na Dolu pri Hrastniku ter v hiši na Bledu.

Primer kaže nemoč sodnikov in tožilcev
Zadnji postopek zoper Peklarja zastara leta 2024, prve obravnave v še enem izmed postopkov so razpisane na začetku naslednjega leta. Kljub temu zaradi zapletov z izročanjem in nemoči sodstva nič kaj ne kaže, da bo sodni sistem v preostalih primerih kaj uspešnejši. V najbolj odmevnem primeru, ko so iz Mobitela nezakonito izčrpali 1,9 milijona evrov, je sodišče zaprosilo za podatke o aktualnem naslovu soobtoženih švicarskih državljanov. Po prejemu odgovora bo odločeno o nadaljnjem poteku postopka.

Kaj so nujne spremembe v zakonodaji in delovanju sistema? O tem z gosti v Tarči:

direktor uprave kriminalistične policije Marjan Fank, državni sekretar ministrstva za pravosodje Darko Stare, višji državni tožilec, ki opravlja naloge generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva Boštjan Škrlec, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, nekdanji predsednik višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar ter dr. Rok Svetlič s Fakultete za humanistične vede v Kopru, iz Strasbourga pa bo v živo v oddaji sodeloval tudi dr. Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice.