Kar zadeva zakonodajne spremembe, se vladna strategija sicer v precejšnji meri uresničuje, a najpomembnejše reforme še zmeraj niso uveljavljene.

Vodilo pri izvajanju izhodne strategije je konsolidacija javnih financ, pri čemer se je vlada kljub nesoglasjem v koaliciji odločila, da bo javne finance stabilizirala predvsem s krčenjem izdatkov, in ne s povečanjem davčnih obremenitev.

Potem ko naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda, naj bi se v naslednjih dveh letih znižal na 4,7 oziroma 3,8 odstotka BDP-ja. Pod mejo treh odstotkov BDP-ja, ki jo predvidevajo pravila v območju evra, naj bi znova zdrsnil v letu 2013. Javni dolg naj bi se medtem stabiliziral na ravni pod 45 odstotki BDP-ja, torej pod mejo 60 odstotkov, kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti.

V opoziciji so javnofinančne načrte označili za nerealne, saj so davčni prihodki ob šibkem gospodarskem okrevanju še vedno nizki in ne omogočajo tako hitrega zmanjšanja primanjkljaja.

Prav tako še posebej v največji opozicijski stranki SDS ves čas opozarjajo, da se vlada premalo usmerja v spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest ter preveč v krčenje odhodkov.

Varčevanje ni priljubljeno, reforme še manj
Vlada je naletela tudi na kritike socialnih partnerjev, da breme izhoda iz krize prelaga na najbolj ranljive skupine. Trn v peti sta jim zlasti nižje usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev ter zamrznitev plačne reforme.

Med najpomembnejšimi predvidenimi reformami sta pokojninska in zdravstvena, pri čemer je prva že pod streho, a ji grozi referendum. Napovedane so tudi spremembe na trgu dela in reforma javnega sektorja.

Če bo pokojninska reforma končala na referendumu, bo morala vlada pojasniti, zakaj je potrebna, ter odgovoriti na kritike sindikatov in opozicije, da pokojninsko blagajno rešuje z daljšanjem delovne dobe starejših namesto z zaposlovanjem mladih.

Trd oreh predstavljajo tudi spremembe na trgu dela, kjer so nekateri ukrepi sicer že sprejeti, saj se je povečal krog upravičencev do nadomestil za brezposelnost, ki so tudi nekoliko višja. Na vrsti so še sistemske spremembe zakona o urejanju trga dela, ki jih bo spremljal predlog zakona o odpravninskem skladu.

Reforma javnega sektorja še uganka
DZ je sprejel tudi zakon o malem delu, čemur so ostro nasprotovale študentske organizacije, ki so se jim pridružili tudi sindikati. Skupaj že zbirajo potrebne podpise za razpis naknadnega zakonodajnega refrenduma.

Proces sprejemanja zdravstvene reforme se bo začel prihodnje leto, a tudi tu lahko pričakujemo močan odpor. Neznanko za zdaj predstavljajo napovedane reforme javnega sektorja, a pričakovati je vsaj novosti v sistemu plač.

Država pohitela na pomoč gospodarstvu, a ne najbolj uspešno
Vlada je v podporo gospodarstvu sprejela kar nekaj ukrepov. Sofinanciranje centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih središč slovenskega gospodarstva ter napovedano oblikovanje razvojno-spodbujevalne finančne platforme naj bi s pomočjo sredstev EU-ja pripomogla k razvojnemu preboju. Država je tudi povečala izdatke za raziskave in razvoj ter uvedla dodatne davčne olajšave za tovrstna vlaganja.

Ob velikem upadu investicij med krizo je bila sprejeta tudi jamstvena shema za financiranje investicij gospodarskih družb, ki predvideva do milijarde evrov državnih poroštev za financiranje investicij za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in za večjo zaposlenost. Shema se za zdaj v gospodarstvu in pri bankah še ni prijela, tako da posojilni krč kljub tej in drugim jamstvenim shemam še naprej traja.

Država se je vse leto spoprijemala tudi z globoko krizo gradbeništva. Vlada je že napovedala sprejem ukrepov za spodbujanje gradbeništva, a posebnega uspeha za zdaj ni.