Šušteršič, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za MMC med drugim spregovoril tudi o tem, kako naj se povprečen državljan pripravi na morebitno krizo. Pri tem je posvaril pred zadolževanjem in dragimi nakupi.

Stečaj četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers se čuti na borzah povsod po svetu. Kako to dogajanje vpliva na Slovenijo - kaj se dogaja na slovenskem finančnem trgu?
Tudi na slovenskem finančnem trgu vrednost delnic upada, kar kaže na njegovo povezanost s svetovnimi gibanji. Dodatni razlog za upadanje cen delnic pri nas pa je, da smo lani do poletja doživeli izjemno rast tečajev naših delnic, tudi v svetovnem merilu.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih (glede cen hrane, cen stanovanj, višine plač ipd.)?
Cene hrane bodo v svetovnem merilu verjetno še naraščale, čeprav najbrž ne več tako intenzivno kot v zadnjem letu. Cene stanovanj v Sloveniji bodo verjetno mirovale, ne pričakujem pa, da bi padle, ker večina ljudi živi v svojih stanovanjih, in zato ne bo velike dodatne ponudbe (ne morejo prodati stanovanja in denarja naložiti v kakšno drugo naložbo). Plače bodo tako kot doslej rasle hitreje od inflacije, vendar v zasebnem sektorju zagotovo počasneje kot v preteklih letih. S tem se bodo podjetja vsaj nekoliko prilagodila na težje gospodarske razmere.

Glede na to, da je bila kriza sprožena na trgu hipotekarnih posojil, se zastavlja vprašanje, kaj to dogajanje pomeni za tiste Slovence, ki odplačujejo posojila? Se bodo obroki odplačil morebiti povečali?
Večina posojil je vezanih na tržne obrestne mere, torej se bodo obroki povečali, če bodo rasle obrestne mere. Vendar ne pričakujem, da bi ECB lahko še bistveno dvignil obrestne mere nad sedanjo raven.

Kakšne vzvode ima na voljo Banka Slovenije oz. vlada, da prepreči paniko in padanje indeksov?
Nobenega razloga ni, da bi vlada ali BS morala preprečevati padanje indeksov. Banka Slovenije mora predvsem nadzirati kakovost naložb finančnega sektorja in – skupaj z ECB – zagotavljati kratkoročno likvidnost. Vlada pa mora predvsem skrbeti za čim bolj konkurenčen gospodarski okvir ter s fiskalno in z dohodkovno politiko pomagati gospodarstvu iz recesije, če bi do nje prišlo – vendar smo v Sloveniji še daleč od tega. Kakšnih gasilskih akcij v smislu reševanja posameznih podjetij ali bank ali ad hoc pomoči pa ne bi priporočal.

Dogajanje na svetovnih finančnih trgih lahko vpliva tudi na manjšo gospodarsko rast – ali se v tem primeru lahko pričakuje večja odpuščanja?
Gotovo bodo v najbolj prizadetih podjetjih tudi odpuščanja, vendar pa množičnega zapiranja delovnih

Analitiki se bojijo večje finančne krize, kot je bila v 30. letih prejšnjega stoletja. Kakšne posledice bo to imelo za evropsko in s tem slovensko gospodarstvo? Ali je strah upravičen?
Mislim, da strah ni upravičen. V sedanjem svetu imamo več središč gospodarske rasti, ne le Amerike in zahodne Evrope, pa tudi ekonomska politika ima več izkušenj z obvladovanjem kriz.

Je mogoče, da je zdajšnje stanje dejansko v interesu bank, tako kot govorijo nekatere teorije za dogajanje v 30. letih prejšnjega stoletja? Če, zakaj?
Utemeljitve za takšne trditve ne poznam, takole na pamet pa se mi ne zdijo prepričljive.

Marjetka Nared