"Slovenija je prehitro stopila v potrošnjo, ki daleč presega naše prejemke, kar nas duši. Ni študenta, ki ne gre smučati v tujino in, bom nesramna, ni menedžerja, ki ne bi mislil, da mora imeti jahto. In potem pridemo do vprašanja, kje vzeti. Sesuvajo se podjetja. Če se sesuva Hit, Luka, NLB ... ja kdo pa še ostane? V teh podjetjih novih zaposlitev ni več," je v nedavnem pogovoru za Radio Slovenija povedala ena najbogatejših Slovenk.

Zaupa ji 250 tisoč zavarovancev
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je predsednica uprave skupine Prva Group, ki deluje v štirih državah in od leta 2000 izvaja pokojninska in običajna zavarovanja. Zaupa ji več kot 250 tisoč zavarovancev. Prva osebna zavarovalnica, članica skupine Prva Group, je v Sloveniji prva po številu podjetij, ki so svoje zaposlene vključila v dodatno pokojninsko zavarovanje, prva po velikosti kapitala in prva, katere delnice so kotirale na borzi.

Zakaj vztrajati v službi, če lahko najdeš boljšo?
Žnidaršič Kranjčeva je finančnica, avtorica osmih knjig iz ekonomije in sodi med najbogatejše Slovence. Kot prva zasebnica je začela uspešno tržiti prostovoljna pokojninska zavarovanja. Je dobitnica številnih nagrad. Njena podjetniška pot se je začela pred 20 leti. Nekajkrat je ostala brez službe in pozneje se je vedno spraševala: zakaj sem tako dolgo vztrajala, saj obstaja veliko bolje plačanih služb.

Iz pogovora za Radio Slovenija smo zbrali nekaj njenih najzanimivejših misli ...
O kriznem letu 2008 in kako je to vplivalo na donosnost Prve osebne zavarovalnice: Leta 2008 je bila donosnost le za en odstotek negativna, rezerve iz preteklih let pa so omogočale pokritje tega minusa. Premoženje zavarovancev in družbe ni bilo ogroženo. Konservativna politka na dolgi rok ni nujno slaba. Če gre kaj narobe v pokojninskih skladih, moramo vplačati premoženje iz družbe. V osnovi to pomeni, da sem vplačala preko družbe svoj denar. Moj interes torej ni, da bi šlo kaj narobe.

O tistih, ki izgubijo službo in je dlje časa ne najdejo: Če nekdo z visoko izobrazbo izgubi službo in na zavodu za zaposlovanje le čaka, da se mu bo ponudila priložnost na delo, se je treba vprašati, ali je na prejšnjem delovnem mestu res dajal tisto, za kar je bil plačan. Neki premostitveni rok, od tri do šest mesecev, je še normalen, več ne.

O 'jamranju' in uživaštvu: Jamranje ni še nobene družbe premaknilo naprej. Niti uživaštvo. Propadle so družbe, ki so živele pretirano bogato življenje, in propadle so družbe, ki so za neuspeh krivile vse okrog sebe. Slovenci se gibljemo okrog teh dveh skrajnosti. Jamramo in želimo dobro živeti. To je vsekakor prava pot za propad naroda.

Kaj je zakuhalo krizo: Pri nas se je kriza najprej pojavila pri holdingih oz. družbah, ki so kupovale delnice s krediti. Podobno se je začela hipotekarna kriza v ZDA, kjer so kredit za hišo zastavili s hišo. Ni problem v delnicah ali hišah, ampak v vzvodu oz. koliko si zadolžen glede na premoženje, ki ga imaš.

Stari principi še vedno veljajo: Ko začnejo frizerke kupovati delnice, je čas, da začnejo strateški vlagatelji prodajati delnice. Oni so zaslužili, frizerke so plačale. Svet še vedno deluje po nekih principih, nekdo pa za to plača ceno. Po navadi ne tisti, ki je pobiral dobičke, ampak kdo drug. Morali bi se držati pravil, pa se jih ne in razvoj gre v napačno smer.

Kaj sociologi razumejo pod tretjim valom privatizacije v Sloveniji: Vse gre po istem sistemu, vzorec se ponavlja. Najprej izčrpaj podjetje, navidezno ali dejansko, potem ga poceni kupi, ker je država ali kdor koli vesel, da se ga reši. Potem denarja več ne pripelješ nazaj, ker si ga uporabil za jahto. V nadaljevanju je vse odvisno od gospodarskega cikla - ali bo kriza ali "bum". Nič novega ni, le igralci so drugi. Ali pa kar isti - so pač vse enkrat že izgubili, pa bodo spet. Resne volje, da bi šli v pravo smer, ta družba nima.

Katero državno podjetje bo še prodano? Če predsednik vlade reče, da je treba razmisliti, da bi NLB prodali, ker je država slab lastnik, se vprašam: mar ga nisem volila zato, da bo znal on to urediti? Roko v ogenj dam, da se bo Hit prodal in NLB tudi, in to po ceni, ki ni ničemur podobna. In to samo zato, ker nekdo ne opravlja svoje službe. Potem se bomo pa čudili, ko bo nekdo to kupil in postal bogat.

Z govoricami se da potopiti podjetje: Mediji imajo pravico povedati, kar mislijo, ampak vsak naj se z vidika odgovornosti vpraša, kakšen vpliv bo to imelo na okolje. Katero koli podjetje v Sloveniji lahko sesujem z govoricami. V treh mesecih počepne vsako podjetje. Ko se štirikrat pojavi v časopisu, da menda bo šlo to podjetje v stečaj, da menda ne more vrniti kredita, da je menda tajkun, da ima nekaj na Bermudih. Če sem dobavitelj tega podjetja, bom nehala dobavljati. In če ne morem kupiti cementa, ne morem graditi in delavcem izplačati plač.

Začaran krog v Vegradu: Vegradu v tem trenutku verjetno ni pomoči. Kdo mu bo pa dal delo? Če ne dobi posla, pa ne more izplačati plač. Začaran krog. Pred nami je zelo nevarno obdobje. Če ne bomo začeli delovati konstruktivno, bomo imeli še večje težave, kot je objektivno stanje.

Ali lahko z začetkom leta 2011 pričakujemo množični dvig sredstev, ki so jih za zaposlene (kot dodatna kolektivna pokojninska zavarovanja) vplačevali delodajalci? Na to se opozarja. Predvsem ljudje z malo sredstvi bodo rekli: saj tako ne morem privarčevati veliko za pokojnino, in bodo denar dvignili, posebej, če so brezposelni. Poskušali jih bomo prepričati, naj še naprej varčujejo, ker v nasprotnem primeru jutri ne bodo imeli pogojev za normalno življenje. Izplačane pokojnine iz prvega stebra namreč ne bodo omogočale normalnega življenja.