Letna inflacija je bila januarja eno odstotno točko nad tisto januarja lani. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna, kar je enako kot v enakem obdobju prejšnjega leta.

Cene storitev so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,6 odstotka, cene blaga pa za 1,8 odstotka, pri čemer so se cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga zvišale za 3,1 oz. 0,6 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,7 odstotka.

K letni inflaciji je na začetku leta največ, 0,6 odstotne točke, prispevala 3,7-odstotna podražitev prehrambnih izdelkov. Med temi sta se najizraziteje podražila meso (za 9,2 odstotka) in sveže sadje (za 14,7 odstotka).

Po 0,4 odstotne točke so k dvigu letne ravni cen prispevali dražji naftni derivati (cene goriv in maziv so se zvišale za 7,7 odstotka, cene tekočih goriv za 10,4 odstotka), dražje blago in storitve iz skupine stanovanje (predvsem 8,8-odstotno zvišanje cen oskrbe z vodo in raznimi storitvami, povezanimi s stanovanjem) ter dvig cen raznovrstnega blaga in storitev (zavarovanje se je podražilo za sedem odstotkov).

Deflacija na mesečni ravni

Na mesečni ravni so medtem na znižanje cen v skupini obleka in obutev vplivale zimske razprodaje, te cene so mesečno inflacijo znižale za eno odstotno točko. Oblačila so bila v povprečju cenejša za 14,4 odstotka, obutev pa za 7,9 odstotka. Za 7,6 odstotka cenejši počitniški paketi so mesečno raven cen znižali za 0,3 odstotne točke, za 27,9 odstotka cenejši potniški zračni prevoz pa za 0,1 odstotne točke.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,3 odstotne točke zvišale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,7 odstotka). Po 0,1 točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene oskrbe z vodo in razne storitve, povezane s stanovanjem (za 2,2 odstotka), ter dražje dizelsko gorivo (za 2,7 odstotka).

Letna rast cen

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila medtem januarja 2,3-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna. Mesečno gibanje cen je bilo tudi v tej primerjavi negativno, in sicer so se cene znižale za 0,5 odstotka.
Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 odstotka, blago pa za dva odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 3,3 oz. 0,2 odstotka, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 odstotka.

Letna stopnja inflacije v državah evroobmočja, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 1,3-odstotna, v celotnem EU-ju pa je bila 1,6-odstotna. Najnižja je bila na Portugalskem (0,4-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (4,1-odstotna). V Sloveniji je bila dvoodstotna, še dodaja statistični urad.

Lanski uvoz in izvoz najvišja doslej

Slovenija je lani v primerjavi s predlani izvoz blaga povečala za 8,5 odstotka, na 33,5 milijarde evrov, uvoz pa za 10,9 odstotka, na 34 milijard evrov. Absolutni vrednosti sta bili najvišji do zdaj. Medtem ko je imela država v zadnjih letih v blagovni menjavi s tujino presežek, je lani imela primanjkljaj v višini 564 milijonov evrov.

Po poročilu Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija lani ustvarila primanjkljaj pri trgovanju z obema skupinama držav, tako z državami EU-ja kot z državami nečlanicami. V države članice EU je izvozil 73,7 odstotka celotnega izvoza, predlani 77,1 odstotka, iz njih pa uvozila 73 odstotkov uvoza, predlani 78,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila lani 98,3-odstotna.

Največ blaga je izvozila v Nemčijo (18,9 odstotka), Italijo (11,6 odstotka), Hrvaško (8,6 odstotka), Avstrijo (6,8 odstotka) in Švico (6,7 odstotka). Največ blaga je prav tako uvozila iz Nemčije (16,1 odstotka), Italije (14 odstotkov), Avstrije (10 odstotkov), Švice (8,6 odstotka) in Hrvaške (5 odstotkov).

Izvažali avtomobile, zdravila, stroje

Najpomembnejši proizvodi v izvozu so bili proizvodi iz skupin cestna vozila, medicinski in farmacevtski proizvodi ter proizvodi iz skupine električni stroji, naprave. V uvozu blaga so bili prav tako najpomembnejši proizvodi iz skupin cestna vozila ter medicinski in farmacevtski proizvodi, sledili so proizvodi iz skupine nafta in naftni derivati.

"V blagovni menjavi so prevladovali posli, ki vključujejo dejanski ali nameravani prenos lastništva, ti posli so predstavljali kar 91,8 odstotka blagovne menjave na izvozni strani in 89,3 odstotka blagovne menjave na uvozni strani," so navedli statistiki.

Posli, povezani s postopki oplemenitenja, so pri izvozu predstavljali 2,1 odstotka, pri uvozu pa 1,7 odstotka vrednosti. Drugi posli brez prenosa lastništva so lani vrednostno predstavljali 6,2 odstotka izvoza in devet odstotkov uvoza.

Izvoz 2,3, uvoz 2,7 milijarde evrov

Decembra lani je Slovenija izvozila za 2,3 milijarde evrov blaga ali za 4,1 odstotka več kot decembra predlani. Uvozila je za 2,7 milijarde evrov blaga ali za 11,2 odstotka več. V tem mesecu je ustvarila najvišji primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino. Pokritost uvoza z izvozom je bila 86,8-odstotna, primanjkljaj je znašal 356,5 milijona evrov in bil šesti mesečni primanjkljaj v lanskem letu.

Slovenija je decembra v države članice EU izvozil za 1,7 milijarde evrov blaga, kar je za odstotek več kot decembra predlani. Iz teh držav je uvozila za 1,8 milijarde evrov blaga, kar je za 0,6 odstotka več.

V države nečlanice EU-ja je izvozila za 0,7 milijarde evrov in iz teh držav pa uvozila za 0,9 milijarde evrov blaga. Izvoz v to skupino držav in uvoz iz teh držav sta bila višja kot decembra 2018, in sicer izvoz za 12,6 odstotka, uvoz pa kar za 43,7 odstotka.