Prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič je v pogovoru za Sobotno prilogo glede poslovanja največje slovenske banke priznal, da tako negativnih trendov niso pričakovali. Uprava po njegovih besedah nosi tudi odgovornost za napačno oceno ob začetku leta, da bo banki letos uspelo poslovati z dobičkom.

"Zdaj se število insolventnih postopkov povečuje in dosegli smo številko, ki je v zgodovini še nikoli nismo imeli," opozarja. "Tako okolje je zelo naporno za bančnike. Težko je presojati, kateremu podjetju dati denar, kateremu pa ne," pojasnjuje.

Jašovič: Skrbi nas šibka gospodarska rast
Na očitke, da se NLB s krčenjem kreditne dejavnosti spreminja v hranilnico, je Jašovič odgovoril, da mora za kreditno dejavnost obstajati tudi ustrezno kreditno povpraševanje. "Skrbi nas šibka gospodarska rast, ki jo napovedujejo makroekonomisti. To pomeni, da kapacitete ne bodo izkoriščene, da bo malo investicij in tudi kreditnega povpraševanja bo manj, rast kreditov bo pičla," pravi.

Ob tem pojasnjuje, da banka tudi presoja, ali ji neki posojilojemalec denar lahko vrne. "Ni naša vloga, da kredite delimo, temveč da jih odobravamo tistim, ki jih bodo vrnili," pravi predsednik uprave NLB-ja. Jašovič na očitke, da se banka premalo ukvarja s prestrukturiranjem svojih naložb, odgovarja, da imajo oddelek, ki se ukvarja s problematičnimi naložbami, že od vsega začetka.

"A pripad zadev je tako velik, da se v glavnem ukvarjamo s slabimi dolžniki, manj pa z novim kreditiranjem," nadaljuje in napoveduje ustanovitev posebne izvedenske skupine za prestrukturiranje s pomembnimi podjetji, ki se bo ukvarjala samo s tem. Vse skupaj sicer obseg slabih posojil po njegovih besedah znaša 1,7 milijarde evrov.

"30. junij 2012 najprimernejši datum za dokapitalizacijo"
Jašovič se je dotaknil tudi vprašanja nove dokapitalizacije NLB-ja. Glede pričakovanj do nove vlade je jasen. "Ne želim nič drugega, kot da se čim prej s ključnimi lastniki odločijo, kako se bo zagotovil kapital za banko: ali ga bodo zagotovili sami, v kombinaciji s tretjimi ali pa bo treba v celoti iskati nove investitorje. Vse drugo je naša naloga," pravi.

Po njegovem mnenju bodo verjetno v času medvladja pripravili nekatere osnove in izvedli tehnična opravila za dokapitalizacijo, nato pa bo treba počakati, da se bo odločala nova vlada.

Glede datuma za povečanje kapitala in doseganje novih strožjih kapitalskih zahtev na ravni EU-ja, prvi mož NLB-ja pravi, da bi bil najprimernejši 30. junij 2012, ko naj bi se končala usklajena dokapitalizacija evropskih sistemskih bank. Ob tem je še dejal, da je bila morda napaka, ker lani niso vztrajali pri dokapitalizaciji v znesku od 400 do 600 milijonov evrov. "Če bi takrat izvedli to dokapitalizacijo, bi lahko počistili vse slabe naložbe, ki jih je za 1,7 milijarde evrov," je prepričan.

"Obveznosti za prihodnje leto bomo normalno servisirali"
Glede na trenutne napetosti na finančnih trgih, Jašovič zagotavlja, da so likvidnostne rezerve banke čezmerne za normalne razmere in znašajo več kot tri milijarde evrov. Za tako velike rezerve so se odločili zavestno, da bi preprečili morebitna tveganja. "Obveznosti za prihodnje leto bomo normalno servisirali," trdi.

Na vprašanje, ali njegova jasna izjava, da bo NLB delnice Mercatorja prodal, pomeni, da je kocka dokončno padla, je Jašovič odgovoril, da je ta padla že zdavnaj. "Že kar nekaj časa govorimo, da bomo prodali Mercator, in ga tudi bomo prodali. Če ne v okviru tega postopka, pa kako drugače," trdi prvi mož NLB. "Tudi če bi bili kakšni pritiski, ne morejo vplivati na našo odločitev, ki je dokončna, in, mislimo, tudi strokovno korektna," je še zagotovil.