Pod javni poziv so podpisani izvršni odbor Aktiva novinarjev in svet delavcev Dela ter upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) in predsednik Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Mario Belovič. Zapisali so, da sicer razumejo finančno zagato, toda način, na katerega se dogajajo odpuščanja, je popolnoma nesprejemljiv in popolnoma nepregleden. Opozorili so, da se znotraj časopisne hiše Delo ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti.

Pri dosedanjem odpuščanju po njihovih navedbah ni bila nobenemu izmed socialnih partnerjev predstavljena analiza posledic na kakovost, obseg medijskih vsebin in edicij časopisne hiše, zato se avtorji poziva bojijo, da tovrstnega premisleka ni ne pri vodstvu ne pri lastniku, temveč je izključno in edino merilo pri sanaciji podjetja stroškovni vidik.

"Simptom tega položaja, ki interese kapitala postavlja pred kakršne koli vsebine, je odpustitev dveh novinark kulturne redakcije Dela, Maje Megla in Jelke Šutej Adamič, ki že desetletja vztrajno in angažirano pišeta o umetnosti, kulturnih dogodkih, kulturni politiki, pogojih dela in socialnem statusu umetnikov," so zapisali v peticiji.

Slabe razmere v novinarstvu
Po zadnjih podatkih SNS-ja v medijih dela približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja. To po mnenju podpisnikov kaže na sistemsko deregulacijo poklica, v številnih medijih pa je že jasno vidna povezava med slabo in negotovo plačanimi novinarji ter nizko kakovostjo medijskih objav.

Negotova poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, čeprav je nezakonita, tolerira tudi država, pomeni tabloidizacijo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti, so prepričani.

Množična podpora kulturne javnosti
Na nenadno prekinitev rednega delovnega razmerja novinarkama in komentatorkama kulturne redakcije Dela so se s podpisovanjem peticije odzvali tudi številni umetniki in predstavniki kulturne javnosti, ki so opozorili, da se v "vse slabših pogojih dela in ustvarjanja hkrati stopnjuje medijska marginalizacija kulture, še zlasti sodobne umetnosti".

Med podpisniki so tudi direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, direktorica Plesnega teatra Ljubljana Živa Brecelj, direktor založbe Beletrina in urednik Mitja Čander, filozofa Slavoj Žižek in Mladen Dolar, direktor CUK-a Šiška Simon Kardum, direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek, režiser Dragan Živadionov, arhitekt Peter Krečič, umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin, Ivan Novak iz Laibach ter glavna urednica založbe Studia Humanitatis.

Negativni trend naklad in prihodkov
Delova direktorica marketinga Dolores Podbevšek Plemeniti je pojasnila, da bodo zaradi dolgoročnega negativnega trenda naklad in prihodkov od oglasov morali nadaljevati proces prilagajanja stroškovne strani tudi na področju zaposlenih. Letos so zmanjšali število zaposlenih za 30 in tudi v prihodnje bo številka podobna, je napovedala.

Velik del letošnjih odhodov gre na račun sporazumnega razhoda s sodelavci in naravnega odliva, ne odpuščanja, saj pri zmanjševanju števila zaposlenih upoštevajo merila in pravice, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje in veljavne kolektivne pogodbe, je poudarila Podbevšek Plemenitijeva.