Po besedah Jazbeca bi se tako prvi prenos slabih terjatev NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) zgodil v oktobru. Pojasnil je, da je zamik posledica administrativnih postopkov, "ki smo jih morda v prvem trenutku malce spregledali". "Gre za pravila, ki so morda lahko malce zapletena, a nas včasih tudi ščitijo pred lastnimi neumnostmi," je dodal.
Trenutno še ostaja pri oceni, da bo 1,5 milijarde evrov, ki so v rebalansu proračuna predvideni za sanacijo bančnega sistema, dovolj. Meni, da je gledanje, ali je znesek prevelik ali premajhen, preozko, saj je glavni cilj dobiti učinkovit bančni sistem, ki bo lahko uspešno podpiral slovensko gospodarstvo.
Manjše banke bi lahko propadle
Ocene, koliko bo državo na koncu stalo reševanje pogorelih bančnih poslov, Jazbec ni mogel podati. "Ocene se spreminjajo zaradi spreminjanja ekonomske situacije v Sloveniji in EU-ju," je pojasnil. Hkrati je dodal, da bi, če bi katera koli banka morala biti likvidirana, bila, zato so "nekatere izjave, da bi nekatere banke morale biti likvidirane, zgolj špekulacije". Možnost, da bo katera izmed manjših bank propadla, pa vedno obstaja, je dejal.
"Mislim, da moramo v Sloveniji spoznati, da tako kot se s konkurenco ves čas borijo naši izvozniki, tako se mora Slovenija boriti tudi za investitorje, ki bodo prinašali denar. Očitno ima država omejeno sposobnost financiranja trenutne strukture gospodarstva. Sledi sklep, da bomo morali verjetno več napora usmeriti v pridobivanje svežega kapitala z namenom povečanja učinkovitosti gospodarstva. Menim, da se bo pri tem spremenila tudi lastniška struktura bank in gospodarstva v celoti," je odgovoril na vprašanje, ali bo v prihodnjih štirih, petih letih nastala kakšna pomembna sprememba lastniške strukture v treh največjih bankah.
Lahko se rešimo sami, a za kakšno ceno?
Obregnil se je tudi ob kritike, da centralna banka ni ustrezno nadzorovala bančnega sistema. "Mi sicer lahko gremo pogledat vsako kreditno mapo, odobreno posojilo ali denarno vlogo, odobreno po drugačni obrestni meri. Vendar v tem primeru potem ne potrebujemo več lastnikov, nadzornih svetov ali uprav bank, ker potem bo vse počela centralna banka … Mene kot guvernerja ne zanima, kaj se je dogajalo v preteklih letih, ampak kje bosta slovenski bančni sistem in gospodarstvo v prihodnjih letih," je bil kritičen. Ekonomske politike aktualne vlade pa ni želel komentirati.
Prepričan je, da je Slovenija vedno sposobna sama reševati svoje težave, edino vprašanje je, po kakšni ceni. Samostojno reševanje bi bilo namreč dražje in moramo se vprašati, ali smo ga pripravljeni sprejeti, je opozoril.